Spoštovani bralci!
Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Aprila 1931 je bil Aleksander Sergejevič Jakovlev, nedavni diplomant letalske akademije, dodeljen kot inženirski nadzornik v državno letalsko tovarno št. 39 (GAZ-39), kjer je kot ujetnik NKVD (Ljudski komisariat za notranje zadeve - op. prev.) delal konstruktor Nikolaj Nikolajevič Polikarov. Čeprav je bil v tovarni, tako kot v številnih drugih primerih, "notranji zapor", v katerem so bili nastanjeni Polikarpov in številni drugi konstruktorji, je bil Jakovlev navaden delavec v tovarni in ne zapornik.
Tovarna GAZ-39 se je specializirala za proizvodnjo lovca 'Polikarpov I-5', dvokrilnega letala z motorjem Bristol Jupiter, izdelanega po licenci. Jakovlev pa je ugotovil, da bi lahko enoplansko lahko letalo, zasnovano na podlagi motorja Jupiter letala 'I-5' in skrbno racionalizirano, doseglo večjo hitrost kot 'I-5'.
Kljub neodobravanju vodstva tovarne GAZ-39 je Jakovlev prejel sredstva od sovjetskega društvo za podporo obrambnega, letalskega in kemijskega inženirstvadruštva "Osoaviahim" in v tovarni sestavil majhno ekipo za projektiranje in izdelavo novega letala 'AIR-7'.
Kot pojasnjuje specializirana spletna stran Airwar.ru, je bilo tako izdelano natančno aerodinamično, dvosedežno vlečno enoprostorsko letalo mešane konstrukcije z nizkim krilom. Njegov trup je bil sestavljen iz varjenih cevi iz mehkega jekla z duralnimi ploščami pred pilotsko kabino in tkanino na krmi, v njem pa sta pod zaprto streho sedela pilot in potnik v tandemu.
Krila iz lesa in blaga so bila na trup pritrjena z jeklenimi vrvmi in vzvodi, kar je omogočilo uporabo tanjšega krila od običajnega. Letalo je bilo opremljeno z običajnim fiksnim podvozjem z glavnimi kolesi, ki so bila zaradi zmanjšanja zračnega upora zaprta v oklepnike, in kovinskim repnim drsnikom.
Pogonski sistem je bil en sam motor Švecov M-22, radialni motor Bristol Jupiter, izdelan po licenci in zaprt v Townendov obroč, ki je poganjal propeler z dvema lopaticama.
Nizozemski kmetje si ogledujejo letalo na motor Bristol Jupiter, iz katerega naj bi se razvil Švecov M-22.
Javna domenaLetalo 'AIR-7' je prvič poletelo 19. novembra 1932. Naslednji dan je med drugim poletom dosegel hitrost 335 kilometrov na uro, kar je bil sovjetski hitrostni rekord, čeprav je bil Jakovlev na krovu kot potnik. 23. novembra so letalo 'AIR-7' demonstrirali pred visokimi častniki sovjetskih letalskih sil, ko se mu je med letom odlomilo desno krilo, očitno zaradi trepetanja. Testni pilot pa je moral prisilno pristati.
Jakovlev je prevzel odgovornost za nesrečo in izjavil, da je prišlo do napake pri izračunu trdnosti tečaja krmila. Komisija za preiskavo nesreče, ki ni želela zaslišati nobenih dokazov Jakovljeva, je sklenila, da mu je treba prepovedati opravljanje projektiranja in da ne sme prejeti nagrade, za katero je bil predlagan.
A.S. Jakovlev in skupina konstruktorjev v bližini letala 'AIR-7'
airwar.ruJakovljeva in njegovo ekipo so odpustili iz konstrukciskega biroja za projektiranje in poskuse OKB-39. Vendar Aleksander Sergejevič je izkoristil svoje zveze v komunistični stranki in je kasneje dobil dovoljenje za ponovni začetek projektiranja letal. Leta 1934 je v zapuščeni moskovski tovarni postelj ustanovil konstrukciski biro za projektiranje in poskuse OKB Jakovlev.
Aleksander Sergejevič Jakovlev
Javna domenaLetalo 'AIR-7' je bilo popravljeno, opremljeno z ojačanimi tečaji krilc in spremenjenimi okrovi podvozja in je 25. septembra 1933 postavilo nov nacionalni hitrostni rekord: 332 kilometrov na uro.
Preberite o sovjetskem letečem konju - helikopterju 'Jak-24'
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
