Vepsi: Narod, ki je preveč trdoživ, da bi izginil

Praznik Vepsov "Drevo življenja"  v vasi Vinici.

Praznik Vepsov "Drevo življenja" v vasi Vinici.

PhotoXPress
Potomci legendarnega plemena Ves iz staroruskih letopisov še vedno obstajajo v Kareliji. Nacionalna identiteta tega majhnega, a vztrajnega naroda se izraža v skrajno nepričakovanih situacijah.

Podoba, z grobimi potezami stesana iz lesa, stoji na lepo pokošenem zelenem travniku. Za njim stoji lesena hiša, narejena v tradicionalnem severnjaškem slogu, z izrezljanimi okenskimi okvirji in balkoni. Tako danes izgleda središče prastare vasi Šeltozero v ruski republiki Kareliji, oddaljeni okoli 100 km od prestolnice regije Petrozavodsk.

Tudi za Šeltozero neuradno pravijo, da je prestolnica, ker je ta vas svojevrstni kulturnozgodovinski center naroda Vepsov in administrativni center Vepske nacionalne občine Prionješkega rajona v Kareliji.

Je Putin po narodnosti Veps?

Vepsi so danes majhen ugrofinski narod. Včasih je bilo to veliko večje pleme, ki je nadziralo skoraj celoten severozahod današnje Rusije in je živelo na območju, večjem od posameznih evropskih držav. Zgodovina Rusije je tesno povezana z Vepsi. V Nestorjevi kroniki, najstarejšem staroruskem letopisu pod imenom Pripoved o minulih letih, piše, da so odločitev o povabilu Rjurikovih Varjagov iz Skandinavije sprejela štiri plemena: Čud, Ilmenski Sloveni, Kriviči in Ves. Vepsi so prepričani, da so potomci tega legendarnega plemena Ves. Srednjeveški Arabci so te ljudi poznali pod imenom Visu, ostrogotski zgodovinar pa jih je nazival z Vas. Večina rek in jezer v tem delu Rusije nosi vepska imena.

Vendar so vsa omenjena legendarna plemena ostala v preteklosti. Pleme Ves, ki ga omenja kronika, se je asimiliralo z okolico - en del s sorodnimi Karelijci in Vepsi, drugi del pa z Rusi. Pred nekaj leti je estonski pisec Jaak Prozes objavil knjigo s provokativnim naslovom Ali je Putin po nacionalnosti Veps? Avtor predpostavlja, da bi lahko korenine ruskega predsednika izhajale iz Karelije, kjer živijo potomci plemena Ves. Znanstveniki v svojih raziskavah niso našli dokazov za potrditev te teze, a obenem niso povsem izključili te možnosti.

Trma kot poteza nacionalnega značaja

Danes je ostalo zelo malo Vepsov. Po popisu iz leta 1926 jih bilo v Rusiji 32.000, leta 2010 pa je bilo zabeleženih le še 6000 ljudi, ki so se izrekli za pripadnike tega naroda.

Rjurik Lonjin, prebivalec Šeltozera in pripadnik Vepsov.

Največ Vepsov živi v Petrozavodsku. Večina jih slabo govori materni jezik. Ruske oblasti sedaj nudijo podporo vepskemu jeziku. Učijo ga v šolah in na Petrozavodski državni univerzi. V vepskem jeziku objavljajo tudi časopis in novice ter predvajajo radijske oddaje na republiškem radiu. V vsakodnevnem življenju pa se ta jezik ne uporablja veliko, zato ga ljudje postopoma pozabljajo.

Po drugi strani so pri prebivalcih Šeltozera še vedno vidne posamezne poteze nacionalnega značaja, ki se včasih izrazijo v skrajno nepričakovanih situacijah. Na nedavnih volitvah je bila na primer vodja administracije Šeltozera, Irina Safonova, izključena iz volilne tekme, ker je oddala nepopolno dokumentacijo. Prebivalci vasi so to doživeli kot napad na njihovo samostojnost, zato so na volitvah glasovali proti vsem kandidatom. Volitve so ponovili in na teh je Irina Safonova zmagala.

Spet je moderno biti Veps

Trma in zavest o lastni nacionalni identiteti vliva upanje, da potomci legendarnega plemena Ves ne bodo izginili in se stopili z okolico.

"V sovjetskem obdobju so se mnogi sramovali svojega porekla. Takrat je veljalo, da to ni moderno, da ni prestižno," je za Russia Beyond povedala Marija Košeljeva, učiteljica vepskega jezika. "Če je bil kdo po narodnosti Veps, je to pomenilo, da je iz nekih rovt, da ni sodoben človek. Sedaj je situacija obrnjena. V pogojih globalizacije ljudje začenjajo iskati svojo identiteto in se vračajo h koreninam. Vidim, kako raste zanimanje za vepski jezik in vepsko kulturo. Mladina aktivno sodeluje v vseh nacionalnih manifestacijah in vsi se nedvoumno izrekajo za Vepse. To postaja moderno."

Šola Vepsov.

V nekem intervjuju je znani vepski pesnik Nikolaj Abramov dejal: "Pred sto leti je neki finski znanstvenik napovedal, da bodo Vepsi izginili čez dve, tri desetletja. Vendar pa je minilo celo stoletje in mi se še vedno ukvarjamo s tem vprašanjem."

© Rossijskaja gazeta, vse pravice pridržane.

Preberite še:

Budizem v ruski Kalmikiji: Prebujanje nacionalne identitete in običajev

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke