Gudim: Zapuščeno skrivno mesto, ki je ogrožalo ameriško zahodno obalo

Gudim, znan tudi kot Anadir-1 ali Magadan-11, je bil skrivna sovjetska vojaška baza in vojaško mesto, ki se je nahajalo na polotoku Čukotka na ruskem Daljnem vzhodu. Danes je propadajoča lupina zapuščenih zgradb.

Več let je mesto varovalo izstrelke RSD-10 Pionir, ki so bili pripravljeni na takojšnjo izstrelitev. Te balistične rakete srednjega dometa so imele nameščene jedrske bojne konice in so lahko dosegle Aljasko, Washington, Kalifornijo in nekatere dele Južne Dakote. Njihov glavni cilj pa je bil Kitsap, tretja največja ameriška vojaško-pomorska baza.

Raket niso hranili v izstrelitvenih kontejnerjih, ampak v samohodnih transporterjih MAZ-547. Ščitili so jih tankovski bataljon, pehota in zračni polk, ki se je nahajal na bližnjem letališču.

Po legendi je bilo mesto ustanovljeno potem, ko je sovjetski predsednik Nikita Hruščov grozil Ameriki z besedami: "Mi imamo rakete celo na Čukotki!" Vojska je leta 1958 ustanovila bazo, ki je vse do leta 1961 nosila oznako "nevarno območje".

Uradni naziv mesta se je glasil Anadir-1, vendar so mu ljudje rekli tudi Gudim. Tako se je pisal polkovnik, zadolžen za izgradnjo tega mesta. Ko je bila gradnja končana, je polkovnik iz neznanih razlogov storil samomor.

Vojaki, ki so z družinami živeli v neugodnih pogojih Čukotke, so dobivali dobro plačo, tudi trgovski centri v mestu so bili dobro založeni z blagom, celo v času krize.

Objekti, razporejeni po celotnem okrožju, so ščitili skrivno mesto pred diverzanti in morebitnimi sovražnimi izkrcanji.

Bazo so zaprli leta 1987. Takrat je bil podpisan Sporazum o uničenju raket srednjega in malega dometa, ki je zahteval uničenje jedrskega orožja.

Vojska je mesto popolnoma zapustila šele leta 2002. Preostali prebivalci so se preselili v mesti Saratov in Engels na zahodu Rusije.

Do tega mesta ne morete priti z javnim prevozom, ampak le z avtomobilom ali taksijem od naselja Ugolnye Kopi blizu letališča Anadir. V vsakem primeru lahko po neravnem terenu potujete le s terenskimi vozili.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.