Karelijci: Življenje na meji svetov

V republiki Kareliji, eni od severnih ruskih regij, živi majhen ugrofinski narod, ki vidne vloge ni odigral le v ruski zgodovini, ampak tudi v zgodovini severne Evrope.

Karelijci so zares zelo majhen narod, motite pa se, če mislite, da nikoli niste prišli v stik z njimi in da o njih ničesar ne veste. Ravno neponovljivi karelijski ep je navdihnil Tolkiena pri ustvarjanju Gospodarja prstanov. Poleg tega je ta skrivnostni etnos, ki že od nekdaj živi na meji med dvema civilizacijama (ruske pravoslavne ter severnoevropske katoliške in protestantske), odigral zelo pomembno vlogo v ruski in skandinavski zgodovini.

Prototipi Gospodarja prstanov

Prvič v zgodovini se "Koreli" omenjajo v kroniki iz 11. stoletja, zapisani na brezovem lubju, najdenem med arheološkimi izkopavanji v Velikem Novgorodu. Skandinavci so ta narod poznali še pred to omembo in so njihovo ozemlje imenovali Karelski zalivi ali obala Ladoškega jezera. Ravno tu, na tem ozkem pasu zemlje med Oneškim in Ladoškim jezerom, je rojstni kraj tega naroda.

Po obdobju zmede v Rusiji je karelijsko ozemlje pripadlo Švedski. Del Karelijcev je naprej živel na Finskem in se asimiliral s finskim narodom. Mnogi pa se niso sprijaznili s takšno situacijo:

"Karelijci so bili pravoslavni in čeprav je severna obala Ladoškega jezera pripadla Švedski, oni niso želeli živeli pod protestantsko oblastjo in so zato množično bežali v Rusijo. Tako so ta ozemlja postala zapuščena, del Karelijcev pa se je naselil v Tverski regiji, kjer se je kasneje oblikoval podetnos tverski Karelijci. Nekateri trdijo, da iz njih izhajajo korenine današnjega ruskega predsednika Vladimirja Putina," pojasnjuje profesor zgodovine na Petrozavodski državni univerzi, Aleksander Paškov.

Drugi del Karelijcev je našel zatočišče na obali Beleg morja. Ljudje, ki izvirajo iz teh krajev, so odigrali veliko vlogo v svetovni kulturi. Malo je ljudi, ki niso seznanjeni s Tolkienovo trilogijo Gospodar prstanov. Sam avtor je večkrat povedal, kako ga je pri ustvarjanju tega dela navdihnil ep Kalevala. Kalevalo je zapisal finski etnograf Elias Lönnrot v vaseh Belomorske Karelije, kjer so še vedno prepeli rune in v ustnem izročilu ohranili starodavni ep ugrofinskih narodov. Danes v naselju Kalevala obstaja znani Lönnrotov bor, pod katerih je etnograf sedel in med poslušanjem zapisoval starodavne pesmi.

Dekleta v karelijskih narodnih nošah.

V Kareliji in na Finskem

Danes je Karelijcev vse manj. Po popisu iz leta 2010 je v Rusiji živelo nekaj več kot 60.000 predstavnikov tega naroda. Del jih živi tudi na Finskem. Sodeč po poročanju medijev, še vedno ostaja okoli 5000 ljudi, ki se spominjajo karelijskega jezika in se lahko v njem tudi pogovarjajo.

"Na srečo tudi na Finskem obstaja Karelija, kjer se preživel večji del svojega "finskega življenja". Finski Karelijci so komunikativni in vedno dobro razpoloženi, medtem ko so zahodni Finci, tisti iz ruskih vicev, vedno namrgodeni in ne govorijo veliko," pravi pisec Arvi Petru, ki se je konec 90. letih iz Petrozavodska preselil na Finsko.

Rap v karelijskem jeziku

To, da Karelijcev ni veliko, ne pomeni, da bodo kmalu izginili z obličja Zemlje. Nova generacija teži k iskanju svojega mesta v svetu, ki se vedno bolj globalizira, zato se ti mladi ljudje vedno bolj obračajo k svojim koreninam in se trudijo narediti identiteto Karelijcev popularno in moderno. Izvajajo se tečaji karelijskega jezika, priljubljen lik množične kulture v tej regiji pa je postal "karelijski Dedek Mraz" brez brade.

Karelijski Dedek Mraz.

V Kareliji so leta 2016 posneli prvi raperski album v karelijskem jeziku. Ondrei (Andrej Gorškov), njegov avtor, glasbenik in igralec v Narodnem gledališču Karelije, je takole pojasnil svojo idejo:

"Glavni cilj rapa v karelijščini je ohranjanje in razvoj jezika. S tem primerom želim pokazati, da se v karelijskem jeziku ne pogovarjajo le babice in dedki, ampak lahko v njem tudi pojemo."

Razvoj in ohranjanje karelijskega jezika lahko postane tudi dejavnik ekonomskega razvoja ruske Karelije, meni Aleksej Cikarjov, član Strokovnega mehanizma OZN za pravice avtohtonih narodov:

"Obstaja veliko projektov, ampak najbolj zanimivi so po mojem mnenju, tisti, ki so usmerjeni na delo z mladimi. Na primer, že tretje leto zapored se v regiji popularizira karelijska igra Kyykkä. Že seda naše ekipe sodelujejo v ruskih turnirjih v tej igri, mi pa organiziramo karelsko-finska srečanja, posvečena tej igri. Drugi zanimiv projekt je ustvarjanje dvojezične sredine v stari karelijski vasi Vedlozero. Vse table z napisi so prevedene v karelijski jezik, z lokalno prodajalno pa smo se dogovorili, da imena živil zapisujejo v obeh jeziki. Tisti, ki se bodo s prodajalci pogovarjali v karelijskem jeziku, bodo imeli popust. Ljudje so se začeli zanimati in sodelovati. In to ni zgolj eden v nizu kulturnih projektov, to je svojevrstna vaba tudi za turiste," je prepričan Cikarjov.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: