Prebivalstvo Kronštadta so izvorno sestavljali mornarji in mornariški vojaki, ki so bili sem pripeljani, da bi naselili in razvili novo ozemlje. Vse do leta 1996 je bilo mesto zaprto za proste obiske. Med prebivalci Sankt Peterburga je bil znan kot uporniško mesto, ki živi po svojih pravilih in ne trpi obiskovalcev. Nikoli ni bilo lahko priti na otok Kotlin, na katerem se mesto nahaja, zato je bil Kronštadt kot zasebna država, obkrožena s kontrolnimi točkami s strogim preverjanjem identitete in pod stalnim budnim očesom mitraljezov. Mesto ste lahko obiskali le v okviru organiziranega izleta ali na povabilo prebivalca mesta.
Mesto je bilo zaprto tudi od znotraj. V trdnjavi Ino se je nahajal poligon za testiranje pod največjo stopnjo tajnosti. Kasneje so poligon zaprli, vendar je dostop do trdnjave še dolgo ostal prepovedan.
Alex Fedorov/Wikipedia
Od samega nastanka leta 1704 je bil Kronštadt vojaško mesto. Peter Veliki je dal tukaj zgraditi trdnjavo Kronšlot, da bi zaščitil vhod v Peterburg. Kasneje so mesto obkrožile številne utrdbe, ki jih ni mogel prebiti niti en sovražnik.
Odkrivanje sveta, reševanje Evrope in visoka znanost
Leta 1771 so v mestu ustanovili Prvi kadetski mornariški korpus. Učenci
te šolske ustanove so kasneje odšli na prvo rusko odpravo okoli sveta ter izvedli odpravo z namenom najti južno celino in tako odkrili Antarktiko. Tu so izdelali tudi prvi ladijski vlačilec na propelerje Pajlot, ki je bil tudi prvi ledolomilec na svetu.
V času hladne evropske zime 1870-1871, ko je reka Laba zamrznila in je bila plovba okoli Hamburga zaustavljena, so Nemci odkupili projekt ledolomilca, zgradili ladjo s podobno konstrukcijo ter ponovno vzpostavili rečni promet. ZDA in druge evropske države so na osnovi ruskih ledolomilcev kasneje razvile svoje modele.
Wikipedia
Eden od največjih dosežkov kronštadtskih znanstvenikov je bil izum cepiva proti kugi. V trdnjavi Imperator Aleksander I. se je nahajal prvi laboratorij za raziskovanje kuge v državi. Takšni centri so obstajali le še v Parizu in Bombaju. Poleg kuge so uspeli zajeziti tudi kolero, vendar so mnogi znanstveniki zboleli ravno za temi boleznimi, proti katerim so se borili.
Znamenitosti mesta
Posebno pozornost si zaslužijo mestne utrdbe, ki jih je bilo ob začetku 20. stoletja kar 21.
Do prej omenjene trdnjave Imperator Aleksander I. boste težko prišli, saj pot do nje vodi le preko vode, do trdnjave Veliki knez Konstantin pa boste prišli brez težav, saj se nahaja na samem otoku. Od tod boste videli Krožno utrdbo, trdnjavo Pavel I. in Pomorsko cerkev.
S sosednjo utrdbo Ino, katere ime pomeni "slabo mesto", je povezano veliko število legend. Zgrajena je bila, da bi zaščitila vhod v Finski zaliv. Po eni od legend, naj bi spomladi 1918 sem prispel voz z zaboji, polnimi zlatih palic, diamantov in drugih dragocenosti, ki jih je Nemčija namenila boljševikom. V zameno bi morala Rusija izstopiti iz prve svetovne vojne. Dogovor je propadel in sovjetski vojaki so trdnjavo vrgli v zrak, zlato pa naj bi ostalo pod ruševinami in slojem betona.
Ninaras/Wikipedia
Ogledate si lahko tudi Pomorsko cerkev sv. Nikolaja Čudodelca, ki predstavlja odgovor na Sveto Sofijo v Istanbulu. Za izgradnjo je vsak mornar prispeval četrtino svoje plače.
Mesto je tudi polno parkov. Večina jih je bila zgrajenih zahvaljujoč admiralu Belinshauzenu, prvemu človeku, ki je videl Antarktiko in ki je osebno sadil drevesa.
Spoznajte nenavadna mesta v še enem skrivnostnem ruskem mestu, Kaliningradu.