Srebrni prstan: Slikoviti ruski kraji, ki jih lahko obiščete sami ali z Društvom Slovenija Rusija

Tver, vožnja po Volgi

Tver, vožnja po Volgi

Peggy Loshe
»Srebrni prstan« s starimi mesti v severozahodni Rusiji vam pričara očarljivo naravo, občudovanja vredno arhitekturo in bogato kulturno dediščino. Po teh krajih Slovence vabi Društvo Slovenija Rusija, lahko greste tja tudi sami. Na kratko virtualno potovanje pa vas odpeljemo že takoj v tem članku.

Na potovanje po »Srebrnem prstanu«, ki je pogosto le v senci znamenitega »Zlatega prstana«, vas tokrat lepo vabi Društvo Slovenija Rusija (več o terminu, programu in cenah izveste tukaj), a lahko seveda kraje na tej poti deloma ali v celoti obiščete tudi sami. Na kratko virtualno potovanje greste lahko že sedaj, saj bomo v tem prispevku na kratko predstavili kraje na tej turistični poti.

Tver

Mesto Tver in spomenik lokalnemu heroju, pomorščaku Afanasiju Nikitinu

Tver je bil več stoletij vplivno trgovsko mesto, ki se je po pomenu kosalo z Moskvo. Danes ima malo bolj provincialen status glede na prestolnico, četudi ne gre zanemariti njegovega pomena kot kulturnega, industrijskega in znanstvenega središča. Leži na sotočju rek Tverca in Volga.

V poletnem času se tam priporoča vožnja z ladjico po Volgi, med katero vam lahko pokažejo glavne kotičke mesta v eni uri, v središču mesta pa se lahko sprehodite po osrednji Trjohsvjatski ulici, ki jo nekateri primerjajo z moskovskim Arbatom. Ob arhitekturno zanimivih starih zgradbah in spomenikih lokalnega trgovca in popotnika Afanasija Nikitina, Puškina in Lenina lahko sproti še kaj prigriznete.

Ena od znamenitosti mesta je potovalna palača Katarine Velike, v kateri se je družina Romanov ustavljala na poti med Moskvo in Sankt Peterburgom, danes pa je notri galerija likovne umetnosti. Vredni ogleda so tudi ogromna tovarna železniških vagonov in slikovita nabrežja na obeh straneh reke.

Toržok

Toržok

Mesto med Moskvo in Sankt Peterburgom z manj kot 50 tisoč prebivalci je naš ruski kolega nedavno uvrstil med tri neznana ruska mesta, ki bi si upravičeno zaslužila več pozornosti.

Tudi ta kraj je zaznamovala trgovina, na kar namiguje že njegovo ime. Toržok, prvič omenjen v 12. stoletju, ima ugodno lego na križišču trgovskih poti in je bil nekoč ključno povezan s srednjeveško mestno državico Novgorod, a tudi pogosta tarča ruskih in tujih vladarjev. Kraj krasi zgodovinska arhitektura hiš, cerkev in samostanov. Pravijo, da njegova bogata zgodovina očara vsakogar, ki ga zanima ruska preteklost.

Valdaj

Iverski moški samostan na Valdajskem jezeru

Mesta Valdaj v Novgorodski pokrajini do sedaj še nismo predstavljali na našem portalu. Mesto se med drugim ponaša z Valdajskim narodnim parkom, Muzejem zvonov (ne samo ruskih, ampak tudi nemških ali švedskih) in Iverskim moškim samostanom, ki stoji sredi Valdajskega jezera. Do 18. stoletja je bila to bolj osamljena vas okoli samostana, dokler niso poštne povezave med Moskvo in Sankt Peterburgom pripomogle k večji prometni povezanosti in razvoju obrti. Sem so zahajala tudi velika imena ruske kulture, kot so Puškin, Nekrasov in Deržavin.

Veliki Novgorod

Novgorodski kremelj

Veliki Novgorod je ključno povezan z nastankom staroruske države, tu je knez Rjurik za nekaj časa koncentriral svojo moč, preden se je težišče države pod naslednikom Olegom premaknilo v Kijev. Pozneje je bila tu vrsto let precej cvetoča srednjeveška trgovska mestna državica.

To je najbolje ohranjena ruska srednjeveška naselbina, saj je Mongoli niso osvojili, zato nudi odličen vpogled v srednjeveško Rusijo, češnjica na torti pa je najstarejši ruski kremelj. Kraj nudi na ogled okoli 50 cerkva iz srednjega in novega veka, Državno galerijo in Regionalni muzej, leseno vasico Litoslavci z muzejem na prostem in samostanom sv. Jurija, ki ga je leta 1030 ustanovil Jaroslav Modri.

Po vseh ogledih za želodce poskrbijo dobre restavracije s tradicionalno rusko kuhinjo.

Stara Rusa

Soborni trg, Staraja Russa

Še eno staro rusko srednjeveško mesto, ki je bilo prvič omenjeno že v 12. stoletju. Že od davnih časov je Staro Ruso (pred 20. stol. samo 'Rusa') gospodarsko zaznamovalo pridobivanje soli, med drugim je solinarstvu dal dodatno spodbudo tudi Peter Veliki. Dodaten kulturno-zgodovinski pečat je mestu dal pisatelj Fjodor Mihajlovič Dostojevski, ki je imel tu posest in je v tem kraju napisal nekatera ključna dela, kot so Besi, Najstnik in večji del Bratov Karamazovih. Slednjemu delu, velikemu romanu ruske književnosti, ki je očitno nastajal tudi pod vtisom Stare Ruse, so v kraju posvetili kar en ves muzej. Samo mesto s 30 tisoč prebivalci je simpatično in v njem imate lahko prijeten sprehod.

Pskov

Pskov

Pskov je skoraj tako star kot najstarejše ruske zgodovinske korenine in se omenja že v najstarejšem ruskem letopisu Pripoved o minulih letih. Mesto velja za eno najslikovitejših v Rusiji, čeprav je bilo vpleteno v kar 123 oboroženih konfliktov in skoraj povsem izpraznjeno med drugo svetovno vojno.

S svojimi arheološkimi najdišči, arhitekturnimi, zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, med katerimi so 9 km dolgi kamniti zidovi, znamente ikone iz časov od 14. do 17. stoletja in meč kneza Dovmontova, je ta kraj še posebej zanimiv za ljubitelje starejše zgodovine. Nad mestom so bili svojčas očarani celo poljski zavojevalci.

Puškinske gore

Družinska posest Aleksandra Puškina, državni muzejski park Mihajlovskoje, Puškinske gore

Gore, ki so danes "Puškinske", so bile sprva Siničje gore, tu so leta 1569 ustanovili Svetogorski samostan, okoli katerega se je razvila vas, nakar se je kraj preimenoval v Svete gore. Sem je bil svojčas izgnan tudi največji ruski pesnik Aleksander Sergejevič Puškin, ki je med bivanjem v teh krajih pogosto zahajal v samostan in med preprost narod na sejmih, v samostanski knjižnici in arhivih pa je našel tudi pomembno gradivo za tragedijo Boris Gudunov.

Po tragični smrti so Puškina spet pripeljali na ta kraj in njegov grob je še danes prav v omenjenem samostanu. Danes se "gore" v njegovo čast imenujejo Puškinske gore. Paša za oči so tamkajšnji lepi podeželski dvorci, Puškinov dvorec Mihajlovsko, pa Trigorsko in Petrovsko od Puškinovih prijateljev in prednikov. Obvezen je seveda obisk Svetogorskega samostana in pesnikovega groba.

Pečori

Pskovsko-pečerski samostan, Pečori

Nastanek naselja je usodno povezan s pravoslavnim duhovnikom Ivanom, ki je v 15. stoletju prebegnil v te kraje zaradi pregona nemških katolikov ter tukaj ustanovil samostan in Uspensko cerkev, ki je bila vzpostavljena v jami (rus. peščera). Na tej osnovi se je potem razvijalo mestece Pečori, ki je danes najbolj zahodno v Rusiji, če ne štejemo eksklave Kaliningrad. Turisti se še danes redno ustavljajo v tem kraju z 10.000 prebivalci in si ogledujejo zlasti slikoviti Pskovsko-Pečerski Sveto-Uspenski samostan, ki je med največjimi v Rusiji in vse do danes niti enkrat ni prekinil svojega delovanja.

Kraj je imel pomembno strateško pozicijo za obrambo zahodne ruske meje, zato je bil skozi stoletja večkrat na udaru Livoncev, Poljakov, Švedov, Nemcev. Med obema svetovnima vojnama, ko bi lahko pričakovali zaprtje samostana s strani revolucionarnih sovjetskih oblasti, se je kraj znašel znotraj ozemlja neodvisne Estonije, ki takrat še ni bila v ZSSR.

Izborsk

Izborsk leži tik ob meji z Evropsko unijo, a spada med najstarejša ruska mesta, četudi danes bolj spominja na vasico z enonadstropnimi kočami okoli kamnite trdnjave. Cerkve in trdnjave na čelu s Tuvorovim gradiščem in cerkvijo sv. Nikolaja so dobile status nacionalnih spomenikov, tu je rusko pokrajino snemal tudi slavni režiser Andrej Tarkovski. Prav tukaj je bila verjetno prva ruska trdnjava, ki se omenja že v Pripovedi o minulih letih.

Za tiste, ki pridejo sem od drugod, so zanimivi tudi domačini, ki se precej zvesto držijo starega načina življenja in so prepričani, da je ime njihovega kraja nastalo iz besede izbrannij in so oni potemtakem prebivalci "mesta za izbrance".

Ob Izborsku, o katerem več izveste tukaj, pa so slikoviti in bojda zelo zdravilni izviri, ki se imenujejo Slovenski ključi. Kakšni so in zakaj se imenujejo "slovenski", lahko preberete tukaj.

Ljubensk in Večaša

Posest Rimskega-Korsakova v Večaši

Če pridete v Ljubensk in Večašo, dve posesti z drobno vasico, vas je najbrž tja pripeljal znameniti skladatelj Nikolaj Rimski-Korsakov, ki mu je na posesti danes posvečen muzej. V teh podeželskih krajih je napisal več opernih in drugih del, ki so mu prinesla svetovno slavo, kot so Zlati petelin, Noč pred božičem, Sadko in Pravljica o carju Saltanu.

Spoznajte še:

10 ruskih kremljev, ki so vredni obiska

Dih zgodovine: Srednjeveška Moskva še vedno obstaja

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke