»Ponosno lahko povem, da me je ugriznil morski pes,« se smeji Mihail in pripoveduje o majhnem morskem psu, ki ga je srečal v Cape Townu. »Ko sem raziskoval neke laminarije, se je za menoj naenkrat prikradla kakih 30 centimetrov velika morska mačka in me ugriznila naravnost v spodnjo ustnico in regulator pritiska. Od tistih zob imam še zdaj sledi na ustnici.«
Vendar naj vas ta zgodba ne prestraši. Zdajle so ti fantje že veliko bolj izkušeni in obvladajo svoje področje!
»Vse skupaj se je začelo z ljubeznijo do potovanja in divjine. Leta 2010 smo jaz, moja žena in prijatelji z avtom prepotovali več držav v južni Afriki. Tale naš hobi se je počasi, počasi spremenil v resen posel. Ustanovili smo Team Trip; projekt združuje ljudi, ki hrepenijo po eksotičnih avanturah in ljubijo divjino.
Mnogo avantur našega Team Tripa je povezanih z oceani, deloma tudi zato, ker imam jaz rad podvodno fotografijo. Na neki točki smo se začeli potapljati s kiti in tako smo na koncu ustanovili še en ločen projekt – Whale Watching Russia.
Ta projekt je posvečen kitom, njihovemu proučevanju v sodelovanju z morskimi biologi, zaščiti v sodelovanju z naravovarstvenimi organizacijami, opazujemo jih v naravnem okolju v družbi običajnih ljudi, ki obožujejo ocean.
Uspelo nam je sestaviti precej veliko ekipo. To ni naše poklicno osebje, ampak gre bolj za partnerje, ki se nam pridružijo na raznih projektih, za biologe, aktiviste, vodiče in turiste.
V iskanju kitov plujemo po vsem svetu, odpiramo nove poti v Rusiji, organiziramo pobude za zaščito živalskih vrst. Trenutno se ukvarjamo s perečim problemom lova na kite ubijalce in beluge v Rusiji.
Plavanje s kiti v naravnem okolju je za človeka popolnoma varno. Celo zloglasni kit ubijalec nikoli ne napade človeka v divjini. Toda pri delu s tako velikimi vrstami vseeno velja biti previden. Kitov se nikoli ne dotikamo, da ne izzovemo nenadnih gibov. Izogibamo se repnim plavutim.
Nedavno smo imeli nenavaden primer z enim od naših partnerjev, vodičem v Južni Afriki. Pomotoma je zašel v usta kita, ki je ravno goltal veliko skupino sardin. Potem se je hitro izvlekel ven, vendar nas je za trenutek resno zaskrbelo. Kit ne more pogoltniti človeka, ker ima zelo ozko grlo. Lahko pa hitro povleče človeka s seboj v globino, če ga postane strah.
Toda takšni incidenti so seveda izredna redkost. Vsa naša srečanja s kiti se vedno končajo z nepozabnimi spomini. Še posebej všečni so primeri, ko vzpostavimo trdne stike.
Še nekaj nenavadnega smo doživeli lani na naši odpravi na Tongo, in to že prvi dan. Dva velika samca kita grbavca sta se igrala z nami skoraj štiri ure. Opazovala sta nas s svojimi velikanskimi očmi, vtikala nos k našemu čolnu in nas celo nežno udarjala z masivnimi plavutmi, ko smo bili pod vodo. To je bilo edinstveno doživetje.«
Če bi radi videli še več fotografij, si oglejte Mihailovo spletno stran.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
