Polet, ki ne traja dolgo
Viktor Pogoncev / Global Look Press
Iz Moskve izvajajo redne polete v republiško prestolnico Vladikavkaz. V središče Severne Osetije tako lahko pridete samo v 2 urah in 20 minutah, letala pa so enako udobna kot na drugih linijah znotraj Rusije.
Samota, ki navdihuje
Valerij Šarifulin / TASS
Na tem potovanju se lahko posvetite sebi, razen če imate s seboj še kakšne prijatelje. Na običajen delovni dan se skoraj nihče ne sprehaja po ulicah prestolnice Vladikavkaz. Ne bodite presenečeni, ko boste kot edini gost jedli obrok v kavarni v mestnem središču.
Izven prestolnice je še manj ljudi. Lahko pa za popestritev na pot vzamete še svoje prijatelje.
Podeželje, ki te omami
Ruslan Vahajev / Sputnik
Podeželje v Severni Osetiji je prečudovito. Republika ima južno od Vladikavkaza samo dve resni cest, eno v Južno Osetijo in eno v Gruzijo. Pokrajino zaznamujejo iglasti gozdovi, strme gore, gorski potoki in vijugaste poti. Naravna lepota vas omami, navadna vožnja z avtom pa se spremeni v doživetje, ki ga pomnite še dolgo.
Izven Vladivostoka je tudi smučarsko letovišče Tsei. Res pa je, da infrastruktura res ni najboljša, prav tako vremenske razmere ne dopuščajo smuke na začetku in koncu sezone. To je nekaj drugega kot mondeni Soči.
Varnost in divje živali
Andrej Ivanov / Global Look Press
Tukaj so varnostni ukrepi manj strogi kot v Čečeniji ali Dagestanu, kjer so vojaške kontrolne točke reden pojav. Ponoči je v mestu varno, podeželje pa je preveč zapuščeno, da bi vas lahko skrbelo za varnost.
Le včasih so lahko divje živali nevarne za turiste, ampak ko se ti ne držijo pravil obnašanja v divjini. Volkovi, medvedi in leopardi lahko občasno pridejo v stik z ljudmi. Toda to se dogaja redko, pa še v večini primerov se prestrašene živali hitro umaknejo.
Stric Josif, ki vas povsod gleda
Viktor Pogoncev / Global Look Press
Severna Osetija je polna spominskih obeležij v čast Stalinu. Pogosto opazite naslikan portret na površini gore, viseč portret v avtobusu in na tone knjig o Stalinu v lokalnih knjigarnah, da o številnih Stalinovih spomenikih sploh ne govorimo.
Povprečnemu Rusu se tale Stalinov kult zdi čuden, nekaterim domačinom celo neokusen. Toda večina Severnih Osetijcev spoštuje Stalina. Pridno vzdržujejo mit, da je bil v resnici osetijskega (in ne gruzinskega) porekla. Resni zgodovinarji to zavračajo, toda zgodba je že globoko utrjena v kolektivnem spominu prebivalcev Severne Osetije, ki častijo spomin na močno zgodovinsko osebnost.