Ta ruski otok je poln ogromnih kamnitih krogel in nihče ne ve, od kod so se vzele

Legion Media
Kamniti »pošastni biseri« ali »božje nogometne žoge« na otoku Čamp izgledajo kot delo človeških rok. A ljudje tam nikoli niso živeli.

Če boste kadarkoli obiskali Arktiko, se lahko ustavite na tem nenavadnem otoku v otočju Franca Jožefa. Ruski otok Čamp, ki meri 374 kvadratnih kilometrov, je eden najbolj oddaljenih kotičkov na planetu. Ime je dobil po Williamu C. Champu, vodji reševalne operacije, ki je leta 1905 iskala izginulo odpravo Fiala Zeigler.

A malokdo bi polagal pozornost na te kraje, če tukaj ne bi bilo edinstvenih kamnitih formacij. Pusta okolica tega osamljenega otoka je polna kamnitih krogel, ki merijo od nekaj milimetrov pa do več metrov v premeru. Nekateri obiskovalci so te nenavadne formacije poimenovali »pošastni biseri« in »nogometne žoge bogov«.

Krogle so tako popolne, da izgledajo, kot da so delo ljudi, ki so nekoč živeli tukaj. A problem je v tem, da otok nikoli ni bil poseljen.

Znanstveniki se strinjajo, da so se krogle morale pojaviti naravno, ni pa znano, kako točno so nastale. Zdi se, da ima vsak geolog, ki je obiskal ta otok, svojo razlago za nastanek tega nenavadnega pojava.

Nekateri menijo, da so krogle balvani, ki jih je naplavilo morje. A to bi utegnilo razložiti pojav majhnih ne pa tudi ogromnih krogel, ki jih najdemo na tem otoku.

Naslednja priljubljena razlaga je, da so se kamnite krogle formirale pod vodo in da imajo organsko sredico. »Menim, da so nastale v morski vodi iz ostankov školjk, ki so potonili in se nakopičili na peščenem dnu,« pravi avstralski geolog Sepp Fridhubera. »Školjke so iz kvarcita, sedimentnega minerala, ki se pod vplivom vročine ali pritiska pretvori v kristalne strukture in markazit – mineral, ki nastane iz kemijske reakcije med železom in žveplom.« Kot trdi geolog, so analize pokazale, da je prav markazit tisti material, ki deluje kot vezivni element v kroglah. Ko se je Dežela Franca Jožefa dvignila iz morskih globin in so ledeniki s taljenjem sprožili erozijo, so se sedimentni ostanki izoblikovali v današnje krogle.

Ruski raziskovalec Arktike Viktor Bojarski pa pravi, da so krogle iz peščenjaka, kar bi lahko pričalo o njihovem organskem izvoru: »To je mehak peščenjak, ki se lomi. Kdor je bil na otoku, je lahko opazil, kako so nekatere velike skale razpadle na dve polovici in kako se večje krogle z vsakim letom bolj krušijo.«

Zaradi teh edinstvenih formacij je otok postal priljubljena destinacija za turiste, ki obiskujejo Arktiko. Podobno kot voda in veter, pa tudi ljudje vplivajo na postopno izginjanje krogel. Ne samo zaradi preveč dotikanja ali selfiejev – nekateri celo jemljejo kamne s sabo kot spominke.

Še zanimivost: podobne naravne pojave najdemo tudi na otoku Heiss v istem otočju in v drugih deli sveta kot npr. na Krimu, v Kazahstanu (Toriš), v ZDA (Rock City, Kansas) in na Novi Zelandiji (Moeraki Boulders).

Preberite še:

Kaj se zgodi, ko se začnejo taliti trajno zmrznjena tla?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke