Čukotka je polotok na koncu sveta in najbolj vzhodna točka Rusije. V tej surovi deželi leži najsevernejše mesto v državi Pevek, kjer skozi vse leto piha močan veter. V lokalni tundri živijo avtohtona ljudstva, vključno s Čukči in Eskimi. Fotografije Olega in Ide odražajo čudovito naravno lepoto te pokrajine in prikazujejo vzdržljive ljudi, ki živijo v neokrnjenem življenjskem okolju.
Čukotka je dežela zamrznjene večnosti. Prvi ruski raziskovalci so tja prispeli sredi 17. stoletja, toda lokalna pokrajina se je od takrat le malo spremenila.
Domača reja severnih jelenov je v ena izmed najbolj osrednjih točk tradicionalnega načina življenja avtohtonih ljudstev Čukotke. Populacija severnih jelenov na Čukotki trenutno šteje okoli 198.000.
Za lokalne prebivalce severni jeleni niso samo prevozno sredstvo, hrana in oblačila, temveč so tudi del lokalne folklore. Čukči imajo celo praznik, posvečen obdobju, ko severni jeleni odvržejo rogovje. Ta nato shranijo in jih uporabljajo za različne namene, vključno s spominki.
Lov s pastmi in kitolov sta dve najpomembnejši zgodovinski lokalni obrti. Uelkal je eskimska vas na obali Beringovega morja, kjer ostaja veliko kitovih kosti. Domačini so iz njih izdelovali gospodinjske pripomočke.
Tradicionalna poganska kultura in rituali so sestavni deli življenja avtohtonih ljudstev. S klicanjem duhov tundre in naravnih sil se poklonijo svoji deželi prednikov.
Hrib Cvetok (Cvet) je eden najslikovitejših na Čukotki. Nahaja se nad jezerom Ravkergigitgin (čukčijska beseda za "prozorno jezero"). Njegov oranžni odtenek je posledica razlitja limonita (železov oksid).
Enega najbolj skrivnostnih in osupljivih krajev na svetu, Vranglov otok, je pred 150 leti odkril ameriški kitolovec Thomas Long. Ta arktični naravni rezervat ima svojo edinstveno floro in favno.
Cerkev Povišanja svetega Križa je bila zgrajena v naselju Egvekinot leta 2016 in je prva kamnita cerkev na Čukotki.
Čukči vzrejajo vlečne pse že več kot 2500 let in še danes pomagajo ljudem, tako pri potovanjih na dolge razdalje kot tudi pri lovu.
Vodja pasje črede je zelo pomemben del, in ga je potrebno določiti že zgodaj. Že od rojstva so bodoči vodje vzgojeni na poseben način, saj morajo delovati kot posredniki med lastniki in ostalimi psi ter brezhibno usmerjati sani po snegu in temi.
Anadir je bil ustanovljen leta 1889 in se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja začel razvijati kot morsko pristanišče. V 2000-ih je bilo mesto popolnoma obnovljeno na podlagi sodobnih antidepresivnih urbanističnih strategij za polarna naselja.
Tejkev je ime za tradicionalno čukčijsko rokoborbo, ki jo uporabljajo kot način reševanja sporov. Po obliki je prostega sloga in borci se borijo z golimi prsmi ne glede na vreme.
Sončni halo je edinstven in spektakularen optični pojav. V bleščeči lomljeni sončni svetlobi je fotografom uspelo ujeti štiri sonca hkrati.
Ognjišče v domu Čukčev je živ simbol družinskega življenja, sreče in topline. Nad ognjiščem je luknja, skozi katero po prepričanjih Čukčev nad njimi bdijo njihovi predniki. Družina Vikviragtirgirgi skrbno ohranja jezik in kulturo Čukčev, da bi ju tako posredovala svojim otrokom.
Če v mislih prebodemo globus ob glavnem poldnevniku v Greenwichu v Veliki Britaniji, se drugi konec namišljene osi pokaže na Čukotki blizu Egvekinota. Tukaj se 180. poldnevnik seka z arktičnim krogom in je edino mesto na suhem, ki ga prečka mednarodna datumska meja, ki označuje začetek novega dne ne samo za Rusijo, ampak tudi za ves preostali svet.
Razstava "Čukotka. Epska saga. Uvod" bo na ogled v Novi Tretjakovski galeriji do 7. februarja 2021. Več fotografij si lahko ogledate tukaj.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
