Tale Grk je obiskal vseh 85 ruskih regij – in podvig je odločen ponoviti

osebni arhiv
Če bi radi začutili Rusijo, morate pogledati onkraj mest, pravi Babis Bizas. A ne pozabite tudi na dovoljenja s strani varnostnih organov.

Velika večina Rusov Rusije ne pozna tako dobro kot 66-letni Grk Babis Bizas, ki je v 40 letih to državo prepotoval po dolgem in počez, ter obiskal prav vse administrativne subjekte v njej, vključno z Arktiko in otoki na Daljnem vzhodu. Babis je obenem aktiven član Ruskega geografskega združenja, avtor Vseruskega vodiča in eden največjih svetovnih popotnikov; obiskal je namreč vseh 193 držav, mnoge med njimi večkrat! Zdaj, ko se letalske povezave počasi znova vzpostavljajo, Babis in njegova žena Penelope komaj čakata, da bosta znova obiskala Rusijo – tokrat nameravata preživeti počitnice med nomadi na Tajmirju.

"Pridobiti sovjetsko vizo je bila najlažja stvar"

Babis je začel potovati sredi sedemdesetih let in se odločil, da bo popotništvo njegov poklic; večino svojega življenja je delal za potovalno agencijo iz Aten. Prvič je Rusijo obiskal leta 1982, ko je bila še del Sovjetske zveze. Takrat je lahko tujec kot turist obiskal ZSSR samo preko rezervacije potovanja pri sovjetski turistični agenciji.

"Obisk Moskve, Leningrada in Kijeva je bilo takrat v Grčiji zelo popularno potovanje," se spominja Babis. "Na tisoče Grkov se je podalo tja."

Kasneje je začel raziskovati sovjetsko Azijo, natančneje Samarkand, Buharo, Taškent (najstarejša mesta v Uzbekistanu), Biškek (ki se je takrat imenoval Frunze, prestolnica Kirgizistana), Ašgabat (prestolnica Turkmenistana) in Almati (dolgoletna prestolnica Kazahstana). "Druga potovanja so vključevala baltske države, Moldavijo, Ukrajino. In tako sem obiskal vse sovjetske republike," pravi Babis.

"Pridobiti sovjetsko vizo je bilo za popotnike Inturista nekaj najlažjega – vzelo ti je samo dan ali dva," pravi. "Danes zahtevajo več papirjev in postopek traja dlje." Polovici sveta ruska viza sicer ni potrebna, za razliko od državljanov EU in ZDA. Lani je Rusija napovedala izdajo e-viz za državljane 52 držav, vključno z Grčijo, vendar jo je prekinila zaradi pandemije covida-19.

Ta mesta morate obiskati!

Babis je Rusijo obiskal 4 do 5-krat na leto in opazil precejšnje razlike med regijami. "Vidim precej razvoja v mestih, še posebej onkraj Urala. Vzemimo na primer Vladivostok – tam ni mnogo zgodovinskih zgradb, a ti mostovi in otoki vam dajejo občutek, kot da ste v Ameriki! Vladivostok je neverjeten, je eno od mojih najljubših mest v Rusiji!" razlaga Babis.

Če se navdušujete nad tradicionalno arhitekturo, Babis poleg Moskve, Sankt Peterburga in mest Zlatega prstana priporoča Tomsk: "V tem sibirskem mestu stojijo najbolje ohranjene lesene hiše." Na ruskem severu izpostavlja leseni Kargopolj v Vološki regiji ter starodavna mesta ob Ladoškem jezeru.

Sevastopolj ob Črnem morju ima izjemno klasicistično arhitekturo, pravi: "Med ostalimi mesti, ki so mi všeč, so še Astrahan, Nižni Novgorod in Kazan z znamenitimi spomeniki Unescove svetovne dediščine – te se vam resnično splača obiskati!"

V divjino

A najbolj zanimivi kraji v Rusiji, kot zatrjuje Babis, ležijo onkraj velikih mest. "Moji najljubši kraji so Dežela Franca Jožefa in Wranglovi otoki, kjer je toliko polarnih medvedov!" Popotnik se spominja, kako je nekega jutra pred ladjo, s katero je potoval na Wranglove otoke, zagledal najmanj 20 medvedov.

Velik vtis so nanj napravili otoki ob Čukotki ter Kamčatka in Sahalin zaradi njihove edinstvene lepote in narave; na otoku Tjulenj je kakopak velika kolonija tjulnjev, majhen otok Ioni (Jonov otok) pa predstavlja dom redkim vrstam ptic, medtem ko je na Kurilih videl nekdanje vulkanske kraterje. "Vsak otok je presenečenje," pravi in dodaja, da je bila pot tja in nazaj prava pustolovščina. "Spominjam se, ko smo bili na otokih Medni in Komandorski, kjer smo obiskali zapuščeno vas in so bile hiše še povsem cele. Celo knjige so še vedno stale na policah. Kot da bi se domačini zadnji hip vkrcali na ladjo."

Avgusta 2019 sta z ženo obiskala skalno hribovje Manpupunjor, ki je zelo težko dostopno. Nekateri se tja odločijo podati peš, kar traja okoli sedem dni, a to ni za vsakogar. "Rezervirala sva let s helikopterjem iz vasi Nirob (okoli 5 ur vožnje iz Perma) in čakala 4 dni na lepo vreme, a je bilo še zmeraj vetrovno. Tako sva se morala vrniti in priti nazaj čez mesec dni, ko sva čakala samo 4 ure. In bila sva srečna, da sva končno videla ta spektakularni kraj na vrhu Urala!"

"Zdaj si želim videti zadnja nomadska plemena," pravi. "Leta 1992 sem obiskal Čukče. Po razpadu Sovjetske zveze mi je vodja Inturista podaril karto za Rusijo in brezplačno vožnjo s helikopterjem iz vasice Čerski do naselij Čukčev. To je bila moja prva izkušnja z nomadi, ne pa tudi zadnja."

Od takrat je Babis obiskal ljudstva ob rekah Tajmir, Tura in Lena, v stepah Kalmikije, spal je v nomadskem šotoru (čumu) na Jamalu, zdaj pa namerava spoznati ljudstva Dolganov in Nganasanov. Babis dobro govori rusko in nima težav s komunikacijo z domačini. "Sprejeli so me kot Rusa," pravi.

"Ko sem pred petimi leti napisal prvo knjigo o Rusiji, sem se osredotočil na urbana območja, zdaj pa vidim, da želi vse več ljudi raziskati življenje avtohtonih ljudstev in si ogledati čudovito naravo. Zato ima tretja izdaja moje knjige o Rusiji na naslovnici jakutsko deklico."

Kar pa Babisa resnično žalosti, je to, da mora za obisk določenih krajev, ki jih smatra za ene najzanimivejših, pridobiti posebno dovoljenje s strani ruskih varnostnih organov. "To je, kot da bi imel opravka z dvema različnima državama – ena je Rusija, druga pa je varnostna pisarna. V Rusiji je ogromno edinstvenih krajev, a za to, da jih obiščete, boste potrebovali dovoljenje in nikoli ne boste vedeli, kako dolgo bo trajal postopek."

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke