Kje se v Rusiji nahajajo Atene, Chicago in Detroit?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Benetke

Sankt Peterburg

Legion Media

Sankt Peterburg je v Rusiji vedno bil "Severne Benetke" - zaradi obilice rek in kanalov v mestu. Ni znano, ali je Peter Veliki sam tako imenoval svojega rojenca (vsekakor ga je imenoval "svoj raj"). Francoz Theophile Gautier, pisatelj in popotnik, je leta 1839, ko je bil v Sankt Peterburgu, zapisal: "Številni kanali se vijejo skozi mesto, zgrajeno tako kot severne Benetke na številnih otokih."

Iz istega razloga pravijo "ruske Benetke" (ali "Tverske Benetke") tudi Višnem Voločoku, mesto, kjer se nahaja Višnevolotski vodni sistem - najstarejši umetni kanalski sistem v Rusiji, ki je bil ustvarjen v začetku 18. stoletja za lažjo plovno povezavo med Sankt Peterburgom in Volgo. Zaradi tega so v središču mesta tudi kanali, po katerih se je nekoč dalo pluti, vendar jih zagotovo ni toliko kot v Sankt Peterburgu.

Nica

Jalta

Legion Media

Na prelomu 19. in 20. stoletja so Jalto imenovali "ruska Nica", celotno južno obalo Krima pa ruska riviera. V tistem času je bil Krim priljubljena počitniška destinacija ruskega bohemstva, plemstva, umetnikov in pisateljev. Gorki, Cvetajeva, Bulgakov, Kuprin so bili pogosto v teh krajih, Čehov in Vološin pa sta imela na Krimu svoje poletne hišice. Zanimivo je, da sta Nica in Jalta uradno pobrateni mesti. Sporazum je bil podpisan leta 1960.

Manchester

Rusija. Ivanovo, 31. oktober. V tiskarni tekstilne tovarne "Krasnaja Talka".

Vladimir Smirnov/TASS

Mestu Ivanovo pravijo "ruski Manchester". Gre za eno največjih središč tekstilne proizvodnje v Rusiji - prve tekstilne tovarne so se tu pojavile že v 17. stoletju. Vzdevek mesta je prvotno zvenel kot "Rdeči Manchester" - pojavil se je v zgodnjih sovjetskih letih. Ivanovo je takrat veljal za tretjo proletarsko prestolnico Rusije - navsezadnje se je tu leta 1905 med revolucijo pojavil prvi svet delavskih poslancev. Delavci v Ivanovu so bili takrat prvi v državi, ki so ustanovili organizacijo za zastopanje in zaščito svojih pravic.

Ivanovo ni edino mesto na svetu s tem vzdevkom, na primer Tampere je finski Manchester, Lodž poljski, v drugih evropskih državah pa obstajajo tekstilna središča, ki se po angleškem zgledu prav tako imenujejo "Manchester".

Atene

Pogled na Čerepovec, 1840, risba Močilova

Fotografija iz arhiva Wladimirja Kusnetzowa/russiainphoto

"Slavno mesto Čerepovec ali preprosto rečeno Severne Atene... Sem pošiljajo študirati ljudi iz različnih krajev Novgoroda in sosednjih pokrajin," je leta 1894 zapisal ruski ekonomist Andrej Subbotin. Tako se je Čerepovec imenoval v času, ko je bil župan mesta Ivan Andrejevič Miljutin, trgovec in lastnik ladij.

Miljutin je bil komercialni genij z malomeščanskimi koreninami, ki si je zaslužil dedno plemstvo zase in za svojo družino (kar je bilo v tistih časih zelo redko!), ni imel nobene izobrazbe in se je vse življenje učil sam. Morda je bil prepričan, da je izobrazba prva nujnost. Pod njegovim vodstvom so v Čerepovcu odprli sedem ženskih in moških izobraževalnih ustanov, ustanovili so javno knjižnico, muzej, knjigarno, tiskarno... V tistem času Čerepovec niso imenovali le "severne Atene", ampak tudi "ruski Oxford".

Rim

Moskva

Legion Media

"Moskva je tretji Rim". Tega stavka se Rusi spominjajo že od šolskih klopi. Tako je Filotej, starešina Spaso-Jeleazarskega samostana v Pskovu, v pismih velikemu moskovskemu knezu Vasiliju III. utemeljeval kontinuiteto Moskve v primerjavi z Rimom in Konstantinoplom - prejšnjima svetovnima središčema krščanstva.

Natančnejši citat iz Filoteja se glasi: "Dva Rima sta padla, tretji stoji in četrtega ne bo nikoli." Ta koncept je v 16. stoletju postal eden od ideoloških temeljev moči moskovskih knezov in poznejših carjev, ki so se imeli za naslednike rimskih in bizantinskih cesarjev ter za zastopnike pravoslavne vere.

Chicago

Samara. Pogled na stavbo Žiguljovske pivovarne.

Kirill Kuhmar/TASS

Samara se je v drugi polovici 19. stoletja zaradi hitrega industrijskega razvoja, ki se je pospešil po letu 1877, ko je skozi mesto potekala Orenburška železnica, začela imenovati "ruski Chicago".

Samara je križišče kopenskih, vodnih in železniških poti iz Azije v Evropo, v mestu je potekala obsežna trgovina s kruhom, v regiji so bila odkrita nahajališča nafte, na samarskih pomolih pa so sprejemali in pošiljali ogromne količine tovora. Vse to je v Samaro privabljalo poslovneže in kriminalce različnih ravni, zato so tudi v tem pogledu očitne vzporednice s Chicagom.

Poleg tega je Samara zaradi svoje lege na ovinku reke Volge že od nekdaj nenavadno vetrovna, zato mesto spominja na Chicago, ki ga imenujejo "vetrovno mesto".

Detroit

Togliatti. Pogled na tovarno AvtoVAZ.

Jakov Knjazev/TASS

"Ruski Detroit" je veliko bližje "ruskemu Chicagu" kot njuni resnični prototipi: od Samare do Togliattija je z avtomobilom manj kot 100 kilometrov. Ta vzdevek je Togliatti seveda dobil zaradi tovarne avtomobilov - tukaj se nahaja sedež podjetja AvtoVAZ. Togliatti, ki ga je leta 1737 ustanovil Vasilij Tatiščev kot Stavropolj, je svoje "italijansko" ime dobil leta 1964 v čast italijanskega komunista Palmira Togliattija, ki je umrl avgusta 1964 med počitnicami na Krimu.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.