Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če poleti pridete v Jakutsk (približno 5.000 km vzhodno od Moskve), se vam bo zdelo, da ste v puščavi: žgoče sonce, suh zrak, veter, ki po ulicah žene pesek. Zdaj pa se dotaknite tal! Mrzlo je: čeprav se podnevi ne segreje, se ob sončnem zahodu takoj ohladi. Vse zaradi permafrosta ali večno zmrznjenih tal (čeprav znanstveniki menijo, da v naravi ni nič večnega, in raje uporabljajo izraz "trajni").
Jakutsk
Legion MediaDve tretjini Rusije sta pokriti s permafrostom: stavbe v teh naseljih morajo biti zgrajene na pilotih, komunikacije pa morajo biti nameščene nad zemljo, da se prepreči taljenje tal in ugrezanje stavb. Jakutsk je največje mesto na svetu (350.000 prebivalcev), zgrajeno na zamrznjenih tleh. Podnebje v Jakutsku je izrazito celinsko: pozimi 50 stopinj pod ničlo, poleti pa 30-35 stopinj. Vendar pa tudi na tem območju obstajajo kraji, kjer je vse leto mraz, celo v samem mestu.
Kraj, kjer je vedno mrzlo, sploh ni muzej, temveč aktivni podzemni laboratorij Inštituta za permafrost P.I. Melikova.
Notranjost inštituta je videti povsem običajna: vrata, sobe, hodniki. Vendar le do trenutka, ko se znajdete pred vrati, na katerih je upodobljen mamut in izpod katerih sumljivo veje mraz. Za vrati vam ponudijo plašče in zimske bunde - konec koncev se odpravljate v zimo. Zgoraj je 33 stopinj, pod nogami pa je pravi, naravni led.
"Poznamo takšen pojem, kot je sezonsko odmrznjena plast, to je, ko sonce greje in ta toplota poleti doseže globino od pol metra do 3-3,5 metra - tako velja po vsej Jakutiji, v Jakutsku pa približno 3 metre. Preostali del je še vedno zamrznjena zemlja," pojasnjuje Njurgun Bajšev, raziskovalec na inštitutu.
Laboratorij je sestavljen iz dveh nadstropij in hodnikov z ločenimi prostori. Zgornji nivo je 5 metrov pod tlemi in ima približno 6 stopinj pod ničlo. Drugi nivo je 12 metrov globoko in tukaj je že minus 8 stopinj pod ničlo. Stene hodnika so prekrite z ledom, na stropu rastejo puhasti kristali snežink, tla pa so zmrznjena in posuta s peskom.
Na nekaterih mestih lahko vidite, da je večni ledenik le ledeni pesek, ki ob dotiku takoj razpade v rokah. Nekje v stenah so postavljeni leseni drogovi, da se strop ne bi zrušil, na teh drogovih pa se ravno tako oblikujejo snežinke.
V laboratoriju preučujejo različne artefakte: vzorce zemlje, semena, ohranjena iz sovjetskih časov, cvetje, zamrznjeno v ledu, in celo lanskoletni sneg. "Sneg zbiramo v različnih delih Jakutska in ga nato damo v laboratorij, da bi ugotovili, ali se njegova kemična sestava spreminja," je dejal Bajšev. "Osebno nisem naletel na nič nenavadnega, voda v mestu je na splošno čista in imamo podatke od leta 1972."
Da bi dokazal svoje besede, znanstvenik odstrani snežinke s stropa in si jih da v usta. "Jakutski sladoled," se šali in obiskovalce spodbuja, naj ga tudi oni poskusijo. Resnično ima okus po običajnem ledu brez dodatkov.
Na hodnikih muzeja Carstvo večno zamrznjenih tal v Jakutiji
Andrej Zima/SputnikVčasih vam za dostop do večnega ledu sploh ni treba pod zemljo. Na gori Čočur-Muran (približno 5 km od mesta) so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja s kombajnom presekali ledenik, da bi tam uredili skladišče hrane. Čeprav je ledenik na površju Zemlje, je temperatura v njem v vsakem letnem času med minus 4 in minus 10 stopinj Celzija. Leta 2005 so tu odprli turistično atrakcijo "Carstvo večno zamrznjenih tal". Gre za mrežo jamskih dvoran in v vsaki od njih so tematske skulpture.
Tukaj je Ice hotel z ogromno ledeno posteljo v središču, malo naprej je Jeti bar, kjer obiskovalce pozdravi "Čučuna", kot tukaj pravijo snežaku, prestolna dvorana jakutskega dedka Mraza Čišhaana, romantični kavč z rožnatimi srčki in citatom skupine The Beatles, večnim kot večno zmrznjena tla - "All you need is love". Mimogrede, obstaja tudi tradicija lepljenja kovancev na ledene skulpture - pravijo, da je to za srečo.
Permafrost v Rusiji so začeli resno preučevati šele v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Najprej na Inštitutu za raziskovanje permafrosta v Moskvi, v šestdesetih letih pa se je raziskovalna baza preselila v Jakutsk.
Jakutsk, da bi se približali večnemu ledu. V samem mestu sega od 250 do 450 metrov globoko, največja globina permafrosta v regiji pa je 1,5 km (na izviru reke Marhi, približno 1000 km severozahodno od Jakutska).
Rudnik Šergina
DNikon (CC BY-SA 4.0)Inštitut ima 10 laboratorijev (šest v Jakutsku in štiri v drugih regijah) ter rudnik Šergina v osrednjem Jakutsku, globoko skoraj 117 metrov. Pojavil se je leta 1828, ko so ljudje iskali vodo pod večnim ledom. Nikoli je niso dosegli, vendar je rudnik postal prava zakladnica za raziskave in dal začetek geokriologiji, tj. preučevanju permafrosta.
Znanstveniki v Jakutsku ne preučujejo le procesov, ki potekajo v permafrostu, temveč tudi njegovo interakcijo z infrastrukturo, ki jo je ustvaril človek. Z drugimi besedami, kako živeti v permafrostu, da ga ne uničimo. Brez takšnih študij ni mogoče nadaljevati z gradnjo stavb, cest in tovarn.
Veliko pozornosti posvečajo podnebnim spremembam: v Jakutiji je vsako leto topleje. "Primerjamo povprečne letne temperature v tridesetletnih obdobjih: 1961-1990 in 1991-2020," pravi Nikita Tananajev, vodilni raziskovalec na Inštitutu za permafrost in Arktičnem inovacijskem centru Severovzhodne zvezne univerze. "Doslej smo ugotovili, da se je temperatura v Jakutiji v povprečju zvišala za 1,3 stopinje. Najbolj se je temperatura povečala v okrožju Nižnekolimsky (na severovzhodu regije), in sicer za nekaj več kot 2 stopinji." Na temperaturo vplivajo različni dejavniki, med drugim gozdni požari, ki se pojavljajo vsako poletje.
"Lani, ko je Jakutija zelo močno gorela, se je samo z ozemlja republike v obliki neposrednih emisij toplogrednih plinov zaradi požara izločilo toliko ogljikovega dioksida, kot polovica letnih industrijskih emisij Rusije, kar po različnih ocenah znaša 1,5 do 2 milijona ton CO2," pravi znanstvenik.
Mrzla ulica Jakutska s temperaturami okoli minus 40 stopinj.
Dean Conger/Getty ImagesTukaj je bilo vedno ostro celinsko podnebje, vendar je bil pred 20 leti vročinski val s 30 stopinjami sredi julija, danes pa je že konec junija. Zime pa so milejše, okoli minus 35, le občasno se spustijo do minus 50.
"To pomeni, da se bo permafrost nekoliko odtalil, vendar je treba še izračunati, kako natančno," pravi Tananajev. "Dosedanji rezultati simulacij kažejo, da se bo leta 2100 prvih 20-25 metrov v osrednji Jakutiji popolnoma odtajalo."
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
