Zakaj se to mesto imenuje "južna prestolnica Rusije"?

Potovanja
BORIS JEGOROV
Rostov na Donu, eno največjih mest v državi, so poimenovali tudi "vrata Kavkaza" in "ruski Chicago".

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

V Rusiji sta poleg Moskve še tako imenovani "severna" in "južna" prestolnica. Nihče ne dvomi, da je prvi kraj Sankt Peterburg, glede drugega pa ni enotnega soglasja. Za častni naziv se poteguje več mest. Vendar je večina še vedno bolj naklonjena temu, da se prvo mesto v podeli Rostovu na Donu.

Mesto leži na bregu reke Don, štirideset kilometrov od Azovskega morja. Danes ima več kot milijon in sto tisoč prebivalcev (po tem merilu prekaša najbližja konkurenta - Soči in Krasnodar). Poleg tega je Rostov na Donu od leta 2000 upravno središče Južnega zveznega okrožja (celotna država je razdeljena na osem zveznih okrožij), ki vključuje tri republike, tri regije, Krasnodarski okraj in mesto zveznega pomena Sevastopolj.

Zgodovina velikega in hitro rastočega velemesta, ki je danes Rostov na Donu, se je začela z majhno obmejno carinarnico, ustanovljeno na meji Ruskega imperija leta 1749 z odlokom carice Elizabete Petrovne. Dvanajst let pozneje se je tu začela gradnja trdnjave, poimenovane po svetem Dimitriju iz Rostova.

Skupna dolžina utrdb trdnjave, zgrajene v obliki zvezde, je bila 3,5 kilometra. V različnih obdobjih so tuklaj služili najboljši poveljniki v ruski zgodovini: generalisim Aleksander Suvorov, ki ni izgubil nobene bitke, in nepremagljivi pomorski poveljnik Fjodor Ušakov. Trdnjava sama ni bila nikoli vključena v vojaške operacije.

Do začetka 19. stoletja se je okoli trdnjave razširilo celotno mesto, ki je postalo znano kot Rostov. Zaradi zamenjave s starodavnim Rostovom Velikim, ki se je nahajal na severu Rusije, pa so imenu južnega mesta dodali pojasnilo "na Donu".

Večina poti, ki so vodile v južne regije imperija, je potekala skozi Rostov na Donu. Leta 1875 so tu odprli največjo železniško postajo v regiji, ki je bila znana kot "vrata Kavkaza". Tako so tudi kmalu začeli imenovati mesto.

Na začetku 20. stoletja so Rostov na Donu imenovali tudi "ruski Chicago", saj je takrat postal eno vodilnih industrijskih središč imperija. V mestu je delovalo približno 140 podjetij, od katerih je bila tretjina v lasti tujega kapitala.

Vse te dosežke je uničila državljanska vojna, ki je v Rusiji izbruhnila leta 1917. Med krvavim spopadom je bil Rostov na Donu dolgo časa eno glavnih oporišč belega gibanja. Šele v začetku leta 1920 je mesto zasedla Rdeča armada.

Med drugo svetovno vojno je Rostov na Donu večkrat zamenjal oblast. 21. novembra 1941 so ga zavzele enote nemške 1. tankovske armade, 29. novembra pa so sovjetske enote izrinile sovražnika iz mesta. To je bila prva velika zmaga Rdeče armade v vojni.

Po katastrofalnem neuspehu sovjetske ofenzive pri Harkovu maja 1942 je Wehrmacht začel veliko ofenzivo v smeri Dona, Volge in Kavkaza ter 24. julija ponovno zavzel mesto. Rostov na Donu je bil dokončno osvobojen šele po sovjetski zmagi pri Stalingradu 14. februarja 1943.