"Ne moreš iti nikamor ven, lahko ti prileti hlod v glavo in to je to," tako Jekaterina iz Ulan-Udeja opisuje sarmo (ime tega viharnega ubijalskega vetra). Ta opis ni pretiran, saj lahko sunki vetra dosežejo 60 metrov na sekundo, kar je primerljivo z največjo hitrostjo vlaka Sapsan (približno 215-230 km/h). Takšni viharji lahko zlahka izruvajo drevesa iz korenin, odnašajo strehe hiš kot liste papirja in celo utopijo celotne ladje.
Bajkalska pokrajina med vetrom Sarma - enem najhujših vetrov na Bajkalu, ki doseže hitrost 40 ali več metrov na sekundo.
Freidberg/SputnikSarma nastane, ko zračni tokovi naletijo na Primorski greben in se po premagovanju gorske verige z veliko hitrostjo zaženejo navzdol, prav v smeri Bajkalskega jezera. Takšni vetrovi najpogosteje divjajo jeseni in pozimi, zato prebivalci istoimenskega naselja Sarma za ta čas privežejo strehe svojih hiš k tlom, da jih ne odnese - naselje je namreč neposredno na poti vetra.
Burjati imajo o njegovem nastanku legendo: Sarma je bila duh, ki je imel čarobno skrinjico - če jo je odprla, je Bajkal oživel. Vetra Barguzin in Kultuk sta se borila za pravico, da vzameta Sarmo za ženo, vendar ju je zavrnila, zato sta se neuspešna zaljubljenca odločila, da iz maščevanja ukradeta skrinjico. Vendar je skrinjico, skrito pred radovednimi očmi, našel ribič Oljhon, ki jo je vrnil Sarmi in postal njen mož. Barguzin in Kultuk se nista nameravala vdati in sta se podala v vojno proti Sarmi in Oljhonu. Toda namesto da bi sejali sovraštvo, jima je Sarma ponudila, da bi spor rešila drugače: če jo kdo dohiti, bo postala njegova žena. Po teh besedah se je spremenila v veter in nihče je več ni mogel ujeti.
Burjati verjamejo, da se sarma razbesni, ko Bajkalu odnesejo nekaj zelo dragocenega ali ga onesnažijo. To ne preseneča, saj vsa ljudstva, ki živijo v bližini jezera, spoštujejo ta kraj in ga smatrajo za živega.
Od prvih znakov do prvih sunkov mine približno 2-3 ure. Če so nad Primorskim grebenom vidni gobasti oblaki z jasnimi mejami, je čas, da se pripravite na nevihto.
Zadnji in najjasnejši znak je odprtje tako imenovanih "vrat" - jasnine med vrhovi gora in oblaki. Običajno po tem sarma nastopi v 15-30 minutah. Če boste obiskali Bajkal, ne pozabite na te znake viharja in bodite izjemno previdni. Bolje se je tja odpraviti poleti, ko je vreme najbolj naklonjeno popotnikom.
Na kratko, zelo nevarna. Da, domačini so zagotovo navajeni na takšne naravne pojave, vendar se lahko za nepripravljenega popotnika srečanje z mogočno sarmo spremeni v tragedijo, kot se je v zgodovini človeškega življenja ob obalah Bajkala že večkrat zgodilo.
Rusija. Irkutska regija. Reševalci ruskega ministrstva za izredne razmere pomagajo turistom in voznikom, ki so obtičali v snežnem metežu na Bajkalskem jezeru.
Ministrstvo za izredne razmere Irkutske regije/TASSZa največjo tragedijo velja noč s 14. na 15. oktober 1901, ko je sarma potopila parnik "Jakov", ki je takrat vlekel še tri ladje. Veter je odnesel ladje, vsi potniki (178 ljudi) pa so umrli: nekateri zaradi sile vetra, ki je zadel ladjo, drugi pa zaradi podhladitve v ledenih jesenskih vodah Bajkalskega jezera.
Po tem je ta veter v nekaj letih potopil še več ladij. Še v 17.-18. stoletju številni nesrečni ribiči v majhnih čolnih pogosto niso uspeli doseči obale pred začetkom sarme in se nikoli niso vrnili domov.
Danes se takšni dogodki ne dogajajo pogosto. "Ljudje so se že naučili, vedo, da je ob prihodu sarme bolje biti stran od Bajkala," dodaja Jekaterina, ko pripoveduje o svoji izkušnji med viharjem. "Toda takrat smo imeli smolo, in nas je ujela sarma."
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
