Kot navaja avtor, je poleti leta 1945 britanski premier Winston Churchill osebno ukazal, da se pripravi načrt operacije napada na ZSSR. Po načrtu, ki je dobil naziv »Nezamisljivo«, bi se napad moral zgoditi julija leta 1945.
V zadnjih mesecih vojne so sovjetske sile v Evropi štele okoli 4 milijone ljudi, skupno pa je sovjetska rdeča armada premogla 11 milijonov mož in žena. To bi, kot piše Walker, britanskim načrtom nedvomno predstavljalo velik problem.
Avtorji načrta so sicer za primer, da ne bi uspeli premagati Rdeče armade v Evropi, skovali alternativo – preboj skozi Poljsko na sovjetsko ozemlje.
»Arhitekti invazije pa so prebledeli ob misli na ogromna prostranstva, ki bi jih morali premagati,« piše zgodovinar.
Najbolj sporno vprašanje te operacije bi bila, po mnenju Jonathana Walkerja, vključitev vojakov Tretjega rajha v sestavo zavezniških enot. Plan je namreč dovoljeval sodelovanje desetih desantnih divizij Nemcev. Problem je bil v tem, da te enote ne bi mogle biti pripravljene do prvega julija, saj bi bil za njihovo rehabilitacijo potreben precejšen vložek zahodnih sil.
Britanci so na koncu odstopili od »nezamisljivega« načrta, kar je bila po avtorjevem mnenju dobra odločitev, saj bi se Velika Britanija v nasprotnem primeru znašla v kopenski bitki z največjo vojaško silo na svetu.