Kako je »Nori Ivan« nagnal strah v kosti Američanom

Sovjetski jedrski podmornici, 1973

Sovjetski jedrski podmornici, 1973

K. Kuličenko/TASS
Neobičajni taktični manevri ruske podmornice so pustili vtis na ameriških mornarjih, v bistvu pa je bila za Ruse to le rutina.

Igra mačke in miši

Dvoboj med sovjetskimi in ameriškimi podmornicami med hladno vojno je potekal v sedmih morjih. Ameriške podmornice so sledile sovjetskim raketnim podmornicam, sovjetske pa obratno ameriškim.

Bivši kapitan balističnih raketnih podmornic K-84 in K-40 Igor Kudrin je dejal, da je imela oborožena jedrska podmornica na bojni dolžnosti glavni cilj, da pobegne od tuje podmornice. Če je bila na poti sovražna podmornica, namreč strateška naloga ni bila izvedljiva.

To je bilo zelo zapleteno, saj je imela vsaka podmornica »slepo pego«, prostor za plovilom, ki ga sonar ni mogel slišati zaradi mehanizmov in propelerja. Ameriški lovci so se skrivali v tem območju in neopaženo spremljali sovjetske strateške podmornice.

Obstajal je poseben taktični manever za odkrivanje takšnih podmornic, komanda »potrditev, da nas nihče ne spremlja«, je povedal Kudrin za Russia Beyond. Američani pa so si za manever izmislili svoje ime: »Nori Ivan«.

Manever je izgledal takole: Podmornica je delala ostre in stalne obrate za 90 ali celo 180 stopinj, da bi s sonarji odkrila objekte v »mrtvi coni«.

Kako je nastal vzdevek »Nori Ivan«

Izraz se je prvič pojavil po incidentu s sovjetsko jedrsko podmornico K-108 in ameriško podmornico USS Tautog (SSN-639) razreda Sturgeon, 20. junija 1970 v Ohotskem morju, nedaleč od Kamčatke. Tautog je na veliki bližini spremljal sovjetsko podmornico, v kateri za to niso vedeli. Naenkrat je K-108 izvedel vrsto ostrih ovinkov in izginil z radarja.

Kapitan sovjetske podmornice, 1968

Američani nikakor niso mogli odkriti položaja sovjetske podmornice, dokler se niso vanjo zaleteli. Na srečo ni bilo niti žrtev niti kritične škode, podmornici pa sta se razšli.

Ameriška mornarica je bila v šoku in sprva ni vedela, kako naj odregaira na tako nevaren in nepredvidljiv manever. Po incidentu so ameriški mornarji dobili ukaz, da se ne približujejo preveč Rusom, ko jih bodo spremljali.

Edina učinkovita vrsta boja proti »Noremu Ivanu« je bila ta, da so ugasnili motorje in pluli v popolni tišini. Medtem je podmornica vedno živela naprej po inerciji, trk leta 1970 pa ni bil edini takšen primer. Na srečo se takšni trki nikoli niso končali z veliko katastrofo.

Kdaj je »Nori Ivan« zares postal nevaren

Je pa manever sovjetske podmornice enkrat pripeljal do brodoloma. Samo v to niso bili vpleteni Američani. Septembra 1986 je podmornica K-219 z balističnimi raketami odplula v Atlantski ocean. Nekaj rdeče vode so najprej ignorirali, kmalu pa je postala velik problem. Mornarji so morali dvakrat dnevno izčrpavati vodo.

»Nori Ivan« se je tu izkazal za katalizator nesreče. Po tem zapletenem manevru se je raketni silos napolnil z vodo. Eksplozija bojne glave je vrgla raketo R-27 v ocean. Posadka je izvlekla podmornico na površino in vseh sedem življenj so rešile sovjetske civilne ladje. Podmornica K-219 je potonila v Sargaškem morju na globini okoli 6 km, kjer leži še danes.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke