Med prvo svetovno vojno je bil Josip Broz v ujetništvu ruske carske vojske. Kot vojak avstro-ogrske vojske je bil težko ranjen leta 1915 na vzhodni fronti. Okreval je leto dni in v tem času je v Omsku spoznal mlado Pelagijo.
Polka se je rodila v kmečki družini leta 1904, v vasi Mihajlovka pri mestu Omsk. Ko se je zaljubila, je imela le 13 let, Josip pa 24. Naklonjenost do mladih žensk je ohranil za vse življenje. To je bila hkrati najmanjša razlika v starosti med Titom in njegovimi ženami. Leta 1919 Polka postane Brozova zakonita žena. Poročila sta se v lokalni pravoslavni cerkvi, kmalu pa sta se preselila v Jugoslavijo.
»To so bili težki časi za mlado družino. Brozova mati Marija je umrla zaradi španske gripe, oče Franjo se je zapijal, od petih otrok, ki jih je rodila Polka, pa je preživel samo Titov sin Žarko,« pripoveduje Miro Simčić, avtor knjige Tito brez maske. Takrat so jo opisovali kot lepo in plaho, vendar neizobraženo in bojazljivo osebo. Sina Žarka je rodila 2. februarja 1924.
Sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja sta se preselila v Zagreb. Takrat je bila Polka gospodinja, pozneje pa se je zaposlila in je delala kot prodajalka v trgovini Bothe in Ehrmann na znani zagrebški ulici Ilica. Živela sta v veliki revščini. Leta 1926 je tudi sama vstopila v Komunistično partijo Jugoslavije. Leto dni pozneje je bila v isti partijski celici z zakončevim prijateljem in znanim hrvaškim pisateljem Miroslavom Krležo. Sodelovala je v demonstracijah in bila večkrat aretirana.
AiF: »Mrtvi bog« ali Zakaj v nekdanji Jugoslaviji še vedno ljubijo Tita
Broz je postal poklicni revolucionar in vse bolj ga zaposluje politično delo. Leta 1928 so ga aretirali v Bombaškem procesu. Obsojen je bil na šest let strogega zapora. Ko se je začela zavedati, da bo njen mož končal v zaporu, se je Pelagija odločila, da se vrne v Sovjetsko zvezo. Pri vrnitvi ji je močno pomagal Krleža.
Po vrnitvi v domovino se je odločila, da uradno vloži vlogo za ločitev, Broza pa je o tem obvestila v pismu, ki ga je poslala v zapor. Ali se je za ločitev odločila samo zaradi moža v zaporu ali pa je bilo v ozadju še kaj drugega, še danes ostaja neznanka. Nekateri razmišljajo, da je bila morda v to prisiljena, vendar potrditev o tem ni.
Po odsluženi kazni se je Tito leta 1935 odpravil v Rusijo, da bi videl ženo in sina. Formalno sta se ločila aprila 1936. Kakor je prispel, je slišal nepričakovane novice. Polka mu je pojasnila, da je sin zaradi huliganskega obnašanja končal v popravnem domu. Ustanovil je namreč svojo ulično tolpo mladoletnikov z imenom Zlati zob.
Broz je izkoristil ruske zveze in uspel izvleči Žarka iz popravnega doma. Po ločitvi se je Pelagija poročila s fotografom Kominterne, Rusom Petrom Izmajlovičem Raguljevim. Študirala je na Komunistični univerzi na narodne manjšine, leta 1938 pa so jo med veliko čistko nenadoma aretirali in obtožili, da »sabotira uvajanje socializma v ZSSR«.
»Čeprav sta se razšla, je ona tam zaradi njega padla v nemilost, bila je celo na prisilnem delu,« je povedal Momčilo Jokić, avtor knjige Tajni dosje – Josip Broz.
Wikipedija
»Poroko s Titom in življenje v Jugoslaviji je plačala z dvema desetletnima internacijama v Sibiriji,« zaključuje Miro Šimčić.
V tem času je Tito namestil Žarka v internat, iz katerega je sin uporno bežal, dokler se ni leta 1941 pri samo 17 letih javil v sovjetsko vojsko. Do konca druge svetovne vojne se je sin Polke in Tita v Sovjetski zvezi boril kot oficir Rdeče armade. Dvakrat je bil odlikovan in močno ranjen. Enkrat, ko je bil ranjen, je izgubil roko. Oče in sin sta se ponovno srečala šele leta 1944 na otoku Visu, ki je bil takrat vojno središče nove Jugoslavije. Zanimivo je dejstvo, da sta se tako Žarko kot njegov oče poročila večkrat, oba sta bila nagnjena k zabavi in prešuštvovanju. Očitno v tem primeru velja tisti stari pregovor, da jabolko ne pade daleč od drevesa.
Ob začetku vojne so Pelagijo izpustili iz taborišča. Z drugim možem je leta 1944 dobila hči Nino, ki je pozneje postala inženirka. Pelagijo so dvakrat pridržali, leta 1948 pa je bila po sporu med Titom in Stalinom na montiranem procesu obsojena na 10 let zapora. Tito je bil prepričan, da je Polka umrla, ali bolj natančno, ubita. Po vrnitvi iz izgnanstva po Stalinovi smrti, ko jo je leta 1957 pomilostil Nikita Hruščev, ni smela stanovati v Moskvi, pač pa so jo pregnali v okoliško mestece. Šele leta 1966 je spoznala, da je sin Žarko živ, saj se je medtem vrnil v Jugoslavijo. Pred njeno smrtjo jo je obiskal Žarko, ki se je takrat prvič srečal s sestro Nino.
Pelagija je umrla v Moskvi 12. aprila 1967, njeno žaro pa so položili na Novodevičjem pokopališču v Moskvi.