V diktatorjevi senci: Življenje Stalinovih družinskih članov

Zgodovina
OLEG JEGOROV
Josif Stalin (1878-1953) je bil verjetno najbolj dominanten človek v zgodovini ZSSR in vodja z absolutno močjo. Njegovim družinskim članom pa bližina takšne velike figure ni prinesla sreče. Kakšno je bilo njihovo življenje?

Ime Josifa Stalina še danes v Rusiji zbuja polemike. Kljub temu, da vsi o njem nimajo enakega mnenja, pa se večina strinja, da je bilo težko živeti in delati z njim. Oglejmo si usode štirih ljudi, ki so bili sovjetskemu voditelju najbližji.

Sin Jakov Džugašvili - ustreljen v nemškem ujetništvu

Simon Montefiori je v biografiji Mladi Stalin zapisal, da je bodoči voditelj oboževal svojo prvo ženo Kato Svanidze, s katero se je poročil v Gruziji leta 1906. Umrla je 16 mesecev kasneje zaradi tifusa, Stalin pa naj bi bil menda tako neutolažljiv, da je med pogrebom skočil v njen grob.

Njun sin Jakov pa ni užival takšne ljubezni. V Moskvo je prišel leta 1921 in svojega očeta povsem razočaral, saj ga je imel za šibkega, poleg tega pa sta se ves čas prepirala. Leta 1925 se je želel Jakov poročiti, vendar mu je Stalin dejanje prepovedal. Jakov je poskušal storiti samomor in se ranil s pištolo, Stalin pa naj bi se kruto pošalil na ta račun in rekel: " Ha, zgrešil si!"

Po tem dogodku je Stalin pustil sinu, da živi svoje življenje. Ko je država vstopila v 2. svetovno vojno leta 1941, se je Jakov kot artilerijski oficir pridružil Rdeči armadi, zajeli pa so ga mesec dni kasneje, vendar ni hotel sodelovati z Nemci.

Jakov je bil ubit leta 1943, ko je zbežal od stražarja. Zgodovinarji razpravljajo, ali je bil to poskus bega ali obupan poskus samomora. Prav tako pa ni povsem jasno, ali je Stalin sploh žaloval za sinom.

Druga žena Nadežda Allilujeva - storila samomor

Stalin se je poročil z Nadeždo, ko je bilo njej 18 in njemu 39 let. Nadežda naj bi se do ušes zaljubila v karizmatičnega revolucionarja. Ko je njen mož zgrabil oblast v 20. letih, se je posvetila gospodinjstvu.

Poleg svojih otrok Vasilija in Svetlane je vzgajala tudi Jakova in posvojenca Artjoma Sergejeva. Družinsko življenje pa ni bilo lahko, saj sta se zakonca ves čas prepirala. Po osebnih pismih sodeč pa ljubezen med njima ni povsem izginila, saj je Stalin pisma pogosto zaključil z: "Močno poljubljam svojo Tatko. Tvoj Josif".

Vzrok njenega samomora še danes ni povsem razjasnjen. Po besedah njene hčerke Svetlane mati ni mogla prenašati moževe brutalne politike: "Bila je nesrečna in razdražljiva, zadrževala je čustva … nato pa so ta izbruhnila na dan."

Po drugi strani pa je njun posvojenec Artjom Sergejev trdil, da politika ni imela nobene zveze s tragedijo. Po njegovem je Nadežda trpela zaradi neozdravljivih glavobolov, ki jih ni več mogla prenašati. Ustrelila se je 9. novembra.

Sin Vasilij Stalin - 7 let preživel v zaporu

Ko se je Nadežda ustrelila, je bil sin Vasilij star le 12 let. Njegov oče je postal še bolj odtujen po ženini smrti in se osredotočil na politiko, prihodnosti svojega sina pa ni posvečal prevelike pozornosti. "Slabo smo živeli," se je kasneje spominjal Vasilij.

Ker je bil prepuščen samemu sebi, se je začel vdajati v pijačo, vendar je bil še vedno odličen pilot, ki je služil svoji državi med 2. svetovno vojno. Sergej Dolgušin, prav tako pilot, je dejal, da je bil Vasilij pogumen in sposoben poveljnik.

Po vojni leta 1948 je bil Vasilij povišan v poveljnika zračnih sil moskovskega vojaškega okrožja in na tem položaju ostal do leta 1952, dokler se ni hudo pijan udeležil neke slovesnosti in močno ujezil Stalina. Ta ga je odpustil, zaradi česar je padel še globlje v alkoholizem.

Po Stalinovi smrti leta 1953 so šle stvari strmo navzdol. Po sporu z novo oblastjo je bil Vasilij aretiran in poslan v zapor za 7 let. Leto dni po izpustitvi na prostost je umrl zaradi zastrupitve z alkoholom.

Hči Svetlana Allilujeva - pobegnila v Ameriko

"Vedno sem sovražila sovjetsko Rusijo," je dejala Svetlana v enem od intervjujev. Tudi njen odnos do očeta je bil negativen. Čeprav se spominja tudi lepih trenutkov iz svojega otroštva, pa očetu nikoli ni oprostila želje po popolnem nadzoru njenega življenja.

Svetlani je ukazal, kakšno službo naj si izbere, odnos med očetom in hčerko pa je povsem razpadel, ko se je zaljubila v starejšega moškega. Stalin je pobesnel in snubca poslal v taborišče za 5 let.

Po Stalinovi smrti je sanjala o tem, da bi zapustila državo. Ko je njen 4. mož, indijski komunist Brajesh Singh, leta 1966 umrl, so ji dovolili vstop v Indijo, da je lahko stresla njegov pepel v Ganges. Tam je pobegnila na ameriško veleposlaništvo ter pustila ZSSR in dva otroka za seboj.

Svetlana Allilujeva je umrla leta 2011. Objavila je svoje spomine na Stalina z naslovom Dvajset pisem prijatelju in še nekaj drugih knjig. Po pobegu se je še enkrat poročila in rodila hčerko, ki sedaj živi v ZDA. Zdi se, da jo je Stalinov duh vedno preganjal. "Kamor koli grem, bom vedno politični zapornik imena svojega očeta," je zapisala Svetlana.