Prva masovna uporaba avtomatske puške
Getty Images
Zimska vojna je prvi konflikt, v katerem so se množično uporabljale avtomatske puške, ki so postale priljubljene. Finski odredi na smučeh so nenadno napadli iz gozda sovjetsko vojsko s puškami Suomi KP/-31 in tudi takoj izginili.
Sovjetsko vodstvo je bilo zaskrbljeno zaradi takšne učinkovitosti Fincev, zato je začelo oboroževati svoje čete z avtomati PPD-40 z magazinom 71 nabojev. Spremenil se je odnos do avtomatskih pušk. Pred vojno avtomatska puška Dergtjanova ni bila visoko cenjena in se je smatrala za vrsto pomožnega orožja policije.
Od kod izvira Molotov koktejl
Javna domena
Znano improvizirano vnetljivo bombo pod imenom Molotov koktejl so Finci učinkovito uporabljali proti tankom, pozneje pa je postala pomemben del vseh konfliktov in tudi protestov.
Kako je ta koktejl postal »Molotov«? Sovjetski minister za zunanje zadeve Vjačeslav Molotov je trdil, da sovjetske zračne sile niso bombardirale Helsinke, pač pa dostavljale hrano lačnim Fincem. Zato so Finci sovjetsko bombo RRAB-3 poimenovali »Molotova košara za kruh«, saj je imela v sebi 60 malih vnetljivih bomb. Finska vojska je nato dala podobno ime tudi steklenicam z vnetljivo tekočino – »Molotov koktejl«.
Obstaja tudi drugačna razlaga, da se je steklenica najprej imenovala »koktejl za Molotova«, saj je sovjetski minister že prvi dan zatrdil, da bo šel naslednji dan že v Helsinke na kosilo.
Triumf ostrostrelcev
Javna domena
Čeprav so bili ostrostrelci zelo aktivni že v prvi svetovni in španski državljanski vojni, pa je zimska vojna zanje postala prvo pravo polje slave. Finski ostrostrelci so priredili pravi pekel za sovjetske čete. Najprej so iz zasede eliminirali oficirje, voznike in veziste ter ustvarili kolone, s čimer je vojska postala lahek plen. Še posebej nevarne so bile tako imenovane »kukavice« - ostrostrelci, skriti v košatih krošnjah dreves.
Najbolj znani finski ostrostrelec Simo Häyhä je usmrtil 259 sovjetskih vojakov, pa še to je le uradno potrjeno število žrtev. Neuradno naj bi šlo celo za 505 vojakov.
Zavezniki bi lahko zaradi Finske vstopili v vojno z ZSSR
Javna domena
Vse do napada Nemčije na Sovjetsko zvezo sta Velika Britanija in Francija imeli Stalina za Hitlerjevega zaveznika. Bilo je prepričanje, da je vojna proti Sovjetom neizogibna. Med zimsko vojno so Britanci in Francozi oboroževali Fince in v državo pošiljali prostovoljce.
Ko je sovjetska vojska februarja 1940 zlomila odpor finske vojske, so se zavezniki pripravili na vojno. 5. februarja 1940 so se Britanci in Francozi odločili, da zaprosijo Švedsko in Norveško za dovoljenje, da gredo vojaške enote skozi njihovo ozemlje. Kljub velikemu pritisku sta skandinavski državi to zavrnili.
Francoski premier Édouard Daladier je 2. marca razglasil, da je njegova država pripravljena poslati 50000 vojakov in 100 bombnikov na Finsko. Britanija se je odločila za pomoč s 50 bombniki. Vendar je bil 12. marca z Moskvo podpisan mirovni sporazum, zato ti načrti niso bili uresničeni.
Hitlerjeva usodna napaka
N. Smirnov / TASS
Zmaga nad Finsko ni bila tako lahka, kot so pričakovali vsi v Evropi in Sovjetski zvezi. Trije meseci srditih bojev in veliko število žrtev (ubitih je bilo preko 126.000 sovjetskih in 25.000 finskih vojakov) plus popoln neuspeh poskusa, da bi Finsko spremenili v socialistično državo, vse to je pokvarilo ugled sovjetske vojske.
Sovjetska armada je tedaj veljala za slabo, češ da ni mogla pregaziti finskih čet, Hitler pa je Rdečo armado označil za »glinen kolos brez glave«. To, da se je sovjetska vojska tako slabo izkazala v zimski vojni, je še eden razlog, da so Nemci leta 1941 tako pogumno krenili v operacijo Barbarossa.
A vendar se je tudi sovjetski vojaški vrh nekaj naučil iz te lekcije vojne s Finsko. Prišlo je do posodobitve enot in vojaških tehnik, tik pred nemško invazijo.