Sovjetske sile za posebne operacije so bile vzpostavljene kmalu po veliki domovinski vojni, najpogosteje pa so jih angažirali v tajnih operacijah v tujini, ki so jih izvajali po vsem svetu. Najprej, leta 1949, je nastal Specnaz GRU, enota Glavne obveščevalne uprave (GRU) Ministrstva za obrambo, ki se je pozneje razvila v dobro razdelano strukturo, ki so jo sestavljale različne skupine, prilagojene specifičnim konkretnim nalogam.
Tako ZSSR kot Rusija sta imeli enote za akcije pod vodo, v Arktiki, v goratih predelih in tudi v tujini, kjer so včasih sodelovali tudi pri rušenju aktualne oblasti v kateri od držav. Velik del dejavnosti posebnih enot prekriva tančica skrivnosti, lahko pa govorimo o najbolj znanih stvareh, ki so bile objavljene tudi v medijih.
Dušenje praške pomladi
Prva velika akcija sovjetskih sil za posebne naloge se je zgodila leta 1968, ko se je Moskva odločila končati dogodke na Češkoslovaškem, ki jih poznamo kot »praško pomlad«. Tja so se odpravili pripadniki vojsk iz držav Varšavskega pakta, pripadniki Specnaza GRU pa so dobili nalogo, da zavzamejo praško letališče.
V noči 21. avgust 1968 je posadka enega sovjetskega potniškega letala zaprosila za dovoljenje za zasilni pristanek na letališču v Pragi, domnevno zaradi okvare motorja. Ko je letalo pristalo, so iz njega izstopili sovjetski komandosi in brez enega izstreljenega naboja zavzeli aerodrom ter prevzeli kontrolo poletov.
Istočasno so bili na delu specialci, ki so prišli v Prago že nekaj dni prej. Oni so vzpostavili nadzor nad ključnimi točkami v mestu. Samo nekaj ur po zasedbi letališča so sovjetski padalci z bojnimi vozili obkolili zgradbo centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške, kjer je ravno potekal izreden sestanek. Aretirali so celotno partijsko vodstvo in ga poslali v Moskvo.
Ugrabitev ameriškega helikopterja v Kambodži
Isto leto se je devet specialcev-pripadnikov Specnaz GRU uspelo prebiti v skrito ameriško letalsko bazo v Kambodži. Tam so bili nameščeni najnovejši jurišni helikopterji »Super kobra«, opremljeni z najmodernejšimi navigacijskimi sistemi in manevrirnimi raketami.
Operacija je trajala samo 30 minut, saj je bilo to dovolj časa, da so ugrabili enega od helikopterjev Američanov in ga pripeljali do Vietnama, ostale pa so uničili na tleh. Med akcijo je umrlo 15 pripadnikov vojske ZDA.
Po ruskih virih so Američani šele nekaj let pozneje izvedeli, da so napad izvedle posebne enote ZSSR, pa še to zgolj zato, ker so tajne informacije izdali neki pripadniki KGB-ja.
Palača predsednika v Afganistanu
Andrej Abramov (CC BY-SA 4.0)
Sovjetske enote za posebne naloge so dosegle svoje največje uspehe v Afganistanu, kjer so uspešno opravile vrsto nalog v sodelovanju z drugimi vojaškimi formacijami.
Eno od prvih in tudi najtežjih operacij je izvedel na novoustanovljeni »muslimanski bataljon« GRU, sestavljen iz pripadnikov narodov srednje Azije, ki so pomagali KGB-jevcem iz skupin Alfa in Zenit. Vsi skupaj so imeli nalogo, da osvojijo rezidenco Tadž-bek, kjer je živel afganistanski predsednik Hafizullah Amin, in likvidirajo tega državnika, kar jim je tudi uspelo. Akcija, znana po šifri »Štorm-333« (»Nevihta-333«), do danes ostaja ena od najbolj znanih operacij sovjetskih in ruskih komandosov.
Neposredno pred operacijo 27. decembra 1979 se je več vojakov »muslimanskega bataljona« infiltriralo med stražarje v predsedniški palači. Imeli so cilj, da nevtralizirajo varovanje objekta in hkrati pomagajo pripadnikom enot Alfa in Zenit pri osvajanju palače. Izvedba operacije se je na prvi pogled zdela nemogoča, saj se je moralo majhno število sovjetskih specialcev spopasti s 1.500 afganistanskimi vojaki, vključno z osebno Aminovo gardo. V tej akciji so Sovjeti izgubili samo šest vojakov.
Vladimir Vjatkin / Sputnik
»Revolucija« v Latviji in »sabotaža« jedrske elektrarne
Izkušnje iz vojne v Afganistanu so pokazale, da mora ZSSR stalno izpopolnjevati sposobnosti svojih specialcev, da bi preprečili poskuse protisovjetskih sabotaž doma in v tujini. Sovjetske oblasti so tako znotraj KGB-ja ustanovile skupino Vimpel, ki od nekdaj velja za elitno, tudi po najstrožjih standardih specialcev.
Vimpel je izvedel celo simulacijo državnega udara, da bi »strmoglavil oblast« v takratni Latvijski SSR in »nevtraliziral lokalne varnostne službe«, v tem primeru latvijskega oddelka KGB. Lokalni KGB je vedel za načrte Vimpla, toda ni mogel nikakor zaustaviti teh načrtov.
Udeleženec akcije z nazivom »jantar-87« je za ruske medije izjavil, da so za to priložnost angažirali deset članov skupine, pri čemer je imel vsak svojo posebno nalogo, vse pa so bile uspešno opravljene. Eden od članov je moral aretirati šefa lokalnega oddelka KGB, kar je bilo opravljeno v njegovem stanovanju, kjer so odvili žarnice na stopnišču v zgradbi. »Isto smo načrtovali tudi z načelnikom latvijskega KGB, a smo si premislili. Namesto tega smo ga fotografirali skozi merilec puške in mu pokazali posnetek z besedami: 'Poglej, bil si na robu smrti,'« je rekel eden od udeležencev.
Sodeč po razpoložljivih podatkih je bila med prioritetami skupine Vimpel tudi zaščita najpomembnejših zgradb, med njimi jedrskih elektrarn. Pripadniki so želeli okrepiti šibke točke takšnih objektov.
Tako so leta 1988 specialci Vimpela uspeli v samo 42 sekundah vstopiti v Jedrsko elektrarno Belojarsk, načrtovanje operacije pa je trajalo več kot mesec dni. Ker je bil vpad tako uspešen, so spremenili sistem varovanja ključnih infrastrukturnih sistemov.
Nove posebne enote današnjih dni
Najnovejše in najskrivnostnejše enote ruskih komandosov imajo preprost naziv: Sile za posebne operacije (SSO). Po dostopnih podatkih so jih ustanovili leta 2009, v njihovih vrstah pa so izkušeni vojaki, ki so prej delovali v drugih enotah. Mediji so poročali, da so pripadniki SSO med drugim sodelovali pri osvobajanju sirskega mesta Palmira izpod Islamske države.
Pri spletnem portalu Lenta.ru trdijo, da so bili ruski specialci angažirani proti teroristom v različnih delih sveta, od severne Afrike do Afganistana, pa tudi v nekaterih nekdanjih sovjetskih republikah v osrednji Aziji.