Arhivi hladne vojne: Kako so Američani po radiu širili propagando v Sovjetsko zvezo

AP
Pred 71 leti je radijska postaja Voice of America začela oddajati v Sovjetsko zvezo. Odvijala se je nevidna vojna, v kateri je Zahod svojo propagando pošiljal proti vzhodu, Sovjeti pa so skušali motiti frekvenco.

»Pozdravljeni, tukaj New York. Poslušate prvo oddajo radia Glas Amerike.« Te besede so lahko 17. februarja 1947 prvič slišali poslušalci radijskih sprejemnikov v Sovjetski zvezi, leto dni po začetku hladne vojne. Voice of America (Glas Amerike) ali preprosto VOA je bila prva ameriška državna radijska postaja, ki je dnevno oddajala v ruskem jeziku.

Med prvim oddajanjem so govorci razložili namen te postaje: »Da bi poslušalcem v ZSSR prikazali življenje v ZDA,« seveda v luči prijateljstva med sovjetskimi in ameriškimi ljudmi. Komunistična partija Sovjetske zveze pa je imela resne dvome v prijateljske namene Washingtona, zato so leta 1948 oblasti začele motiti signale.

Glas sovražnika

Stališče sovjetskih oblasti je bilo nedvoumno: zahodne radijske postaje so prale možgane sovjetskim ljudem s propagando, zato morajo biti prepovedane. Po vsej državi so bile v te namene zgrajene posebne motilne postaje, ki so prestrezale in blokirale frekvence, na katerih je sovražnik oddajal svoj glas. V zgodnjih 60. letih je bilo teh motilnih postaj že 1.400.

Novinar Oleg Rogov, ki je zrasel v Sovjetski zvezi, se spominja, da so motilne naprave ponoči delale slabše, tisti, ki so želeli poslušati postajo, pa so zvečer sedeli poleg svojih sprejemnikov in poskušali najti frekvenco, na kateri bi lahko kaj slišali. Drugi način poslušanja zahodnih radijskih postaj je bil tudi ta, da si šel na podeželje, stran od velikih mest, kjer je bilo manj motilnih naprav.

Ljudje so na podeželju ali celo na plažah pogosto poslušali VOA, Radio Liberty ali BBC. Sprejem je bil še boljši z radijskimi sprejemniki na kratke valove, ki pa so bili precej dražji od navadnih tranzistorskih, poleg tega so lahko oblasti zaradi posedovanja le-teh postale sumničave.

Ta risba z naslovom »Radio-aktivnost« se je pojavila v časopisu Sovjetska Estonija 24. januarja 1970, kot del sovjetske medijske kampanje proti dnevnim oddajam Voice of America.

Ideološka vojna

»Ameriške radijske oddaje so bile vse prej kot darilo svetu, ampak so predstavljale orodje mednarodne politike za širitev demokratičnih [ameriških] vrednot,« je oddajanje VOA komentiral medijski analitik Donald Jensen in dodal, da je ta radijska postaja igrala vlogo v boju zoper komunizem.

Mnogo ljudi v Sovjetski zvezi je sovražno propagando jemalo kot alternativni vir informacij. »Nismo zaupali sovjetskim medijem. Branje lokalnih časopisov je bilo dolgočasno,« se spominja Pavel Baldicin, profesor na Moskovski državni univerzi. »Seveda je bilo zanimivo slišati glasove iz tujine, čeprav so bili tudi ti dojeti kot propaganda.«

Baldicin pove, da so tisti, ki so na skrivaj poslušali zahodne radijske postaje, pogosto dvomili tudi v njihovo vsebino, saj so bili že navajeni na domačo propagando.

»Voice of America pa se je zdela bolj verodostojna,« pravi. VOA je bila najbolj priljubljena »sovražna« radijska postaja z več kot 30-milijonsko publiko vsak teden.

Solženicin in jazz

VOA ni bila zanimiva zgolj zaradi drugačnega političnega stališča. Poslušalci se spominjajo, kako so poslušali tudi glasbo in literarne programe. Baldicin se spominja, da je nekoč, ko je bil na nočnem dežurstvu v vojski, poslušal Arhipelag Gulag Aleksandra Solženicina, ki je bil v ZSSR prepovedan in uradno izdan šele leta 1990.

Aktivist za človekove pravice Boris Pustnicev pravi, da je ob poslušanju VOA razvil ljubezen do jazza. »Swing, zgodnji bebop in tako naprej,« se spominja. »Niti zaspati nisem mogel, dokler nisem slišal najnovejše glasbene oddaje.«

Moška poslušata radio v Sovjetski zvezi, 1. april 1958.

Naloga opravljena

Vsakokratna usoda VOA je bila tesno povezana s politično klimo; motilne naprave so začele delovati manj intenzivno ali so bile popolnoma izključene takoj, ko so odnosi z ZDA postali manj napeti. To se je zgodilo v drugi polovici 70. let in je trajalo vse do sovjetske intervencije v Afganistanu, ko so se odnosi ponovno ohladili in so motilne naprave spet začele delovati.

Boj proti glasovom sovražnika se je med administracijo Mihaila Gorbačova leta 1986 popolnoma prenehal s posebno resolucijo, ki jo je sprejela KP. VOA je kljub temu v ZSSR ostala prepovedana vse do razpada države leta 1991. Konec hladne vojne je obenem pomenil zlato dobo za VOA. Radijska postaja ameriške propagande je bolj ali manj opravila svojo nalogo.

Leta 1992 so se v Rusiji pojavili alternativni viri informacij, VOA pa je leta 2007 popolnoma prenehala z radijskim oddajanjem in se popolnoma preusmerila na internet.

Lani smo pisali tudi o ruski radijski postaji, ki oddaja skrivnostne glasove.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke