Izogniti se jedrski vojni: Kako je ZSSR želela postati del zveze NATO

Stalin (v sredini), Vjačeslav Molotov (levo), Andrej Višinski (desno) in drugi člani sovjetske delegacije v konferenci v Potsdamu. Berlin, julij-avgust 1945.

Stalin (v sredini), Vjačeslav Molotov (levo), Andrej Višinski (desno) in drugi člani sovjetske delegacije v konferenci v Potsdamu. Berlin, julij-avgust 1945.

Jevgenij Haldej/Sputnik
Je bila hladna vojna neizogibna? Nekateri učenjaki verjamejo, da bi se ji lahko izognili. V poznih 40. in zgodnjih 50. letih je sovjetska vlada razmišljala o tem, da bi se pridružila Natu, idejo pa so podpirali tudi Stalinovi nasledniki. Je bila to zgolj samopromocija sovjetskega vodstva ali pa je bilo v ozadju precej več - iskrena želja ustaviti nevarno tekmovanje med dvema velesilama?

Ideja o tem, da bi se Moskva pridružila Natu, je v ZSSR krožila naokoli že v času osnovanja zavezništva leta 1949. Spodbudila jo je razprava v britanskem parlamentu o tem, ali je potrebno k pridružitvi povabiti tudi Moskvo. Čeprav se je hladna vojna že začela, je bil spomin na skupni boj proti nacistični Nemčiji še živ.

V tem kontekstu je sovjetski zunanji minister Andrej Višinski v London poslal sporočilo s predlogom, da bi se pogovorili o možnostih vstopa v novo varnostno organizacijo, vendar je sovjetska ideja naletela na gluha ušesa.

Kaj je pomenil Stalinov smeh?

Uradna slovesnost podpisa Sporazuma o ustanovitvi Severnoatlantskega pakta v Washingtonu 4. aprila leta 1949.

Ideja je ponovno prišla na površje leta 1952 na sestanku med francoskim veleposlanikom v Moskvi in Stalinom. Veleposlanik je pojasnil, da je Nato miroljubna organizacija, ki s svojim obstojem ne krši deklaracije OZN. Stalin se je ob tem zasmejal in vprašal, ali bi se ZSSR v tem primeru sploh hotela pridružiti Natu.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Zgodovinarska Natalia Jegorova pravi, da je bila to verjetno zgolj ironija s Stalinove strani, vendar mnogi učenjaki menijo, da je bilo v ozadju precej več. Zgodovinar Nikolaj Kočkin je prepričan, da so bili Stalinovi nameni resni, svoje trditve pa je podkrepil s dejstvom, da je leta 1951 ZSSR ves čas trdila, da bi se Moskva "pridružila zavezništvu", če bi bilo to uperjeno proti morebitni ponovni nemški agresiji. Spomnimo naj, da je bila usoda razdeljene Nemčije najbolj akutno vprašanje v Evropi v tistem času.

Sovjetski pomisleki

Hkrati je Stalin menil, da Nato "spodkopava OZN", ker naj bi imelo zavezništvo "agresiven karakter", saj je šlo za "zaprto vojaško skupnost držav" v času pomanjkanja varnostnih organizacij v Evropi.

Zato so leta 1954 Stalinovi nasledniki (triumvirat, ki so ga sestavljali Nikita Hruščov, Georgij Malenkov in Nikolaj Bulganin) obnovili idejo o pridružitvi zavezništvu, obenem pa izpostavili nekaj pogojev. Zagovarjali so načelo suverenosti, saj so menili, da nihče nima pravice do vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Nasprotovali pa so ameriški vojaški prisotnosti v Evropi in se zavzemali za to, da bi odstranili ameriške baze s celine.

Nikita Hruščov, Nikolaj Bulganin in Georgij Malenkov.

Moskovski kompromis

Ob predstavljanju svojega predloga Zahodu 31. marca 1954 sovjetsko vodstvo ni dajalo prevelikega poudarka tem pogojem. Kočkin navaja zapisek zunanjega ministra: "Naši pomisleki imajo zelo splošno obliko, da vlade treh sil (VB, Francija in ZDA) ne bi dobile priložnosti označiti našega predloga kot propagando."

Predlog je vseboval še eno sovjetsko idejo - podpis vseevropske pogodbe o kolektivni varnosti, nekaj, kaj spominja na današnjo Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Da bi preprečili morebitno kritiko z Zahoda, je Moskva še bolj omehčala svojo pozicijo in k predlagani evropski organizaciji povabila tudi ZDA, kljub temu, da je pred tem trdila, da Washington nima kaj početi v evropskih zadevah.

Grožnja človeštvu

Kaj je gnalo sovjetske voditelje k promociji evropske varnostne organizacije in morebitnemu članstvu v Natu? Moskovske motive lahko razberemo iz govora sovjetskega premierja Georgija Malenkova 12. marca 1954. Ni govoril o tradicionalnih ideoloških klišejih, ampak je posvaril pred koncem človeške civilizacije zaradi tretje svetovne vojne, ki bi bila zagotovo jedrska.

Maja 1954 je Zahod zavrnil predlog Moskve in odločitev utemeljil s tem, da bi bilo sovjetsko članstvo nezdružljivo z Natovimi demokratičnimi in obrambnimi cilji. Ideja o skupni evropski organizaciji prav tako ni bila sprejeta. Po mnenju britanskega zgodovinarja Geoffreyja Robertsa so bili Sovjeti "takrat odprti za resno razpravo o vzpostavitvi vseevropskih varnostnih organizacij - takšna pogajanja bi morda lahko končala hladno vojno."

Kakšni pa so bili v tem času odnosi Sovjetske zveze z Jugoslavijo? Preberite več o hladno-toplih 50. letih.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: