Luknja v železni zavesi: Kako je bil lahko ameriški tajkun 70 let partner Sovjetske zveze

Znani ameriški poslovnež Armand Hammer (1898 – 1990) se je dobro poznal s sovjetskimi voditelji od Lenina do Gorbačova in je kljub nasprotjem med ZDA in Sovjetsko zvezo več desetletij uspešno sklepal posle s socialistično državo. Še vedno potekajo polemike, ali je bil Hammer golob miru ali prebrisan sovjetski vohun, toda nekaj je jasno: Človek je vedel, kako se da dobro zaslužiti ne glede na politiko.

Armand Hammer se je mnogo let zatem, ko je leta 1921 spoznal Vladimirja Lenina, takole spominjal karizme voditelja boljševikov: »Če bi mi takrat ukazal, da skočim skozi okno, bi to verjetno storil.« Zveni izjemno, sploh iz ust zvestega kapitalista, ki je vedno odločno iskal možnosti za velik zaslužek.

Hammer je ne glede na vse znak gledati onkraj ideoloških sovražnosti in postal koristen za obe strani, pri tem pa še obogatel. 70 let obstoja Sovjetske zveze je imel isto strategijo, bil je pogajalec, poslovnež in človekoljub … in vedno je od tega profitiral.

Armand Hammer okoli leta 1922

Rojen v socializem

Armand Hammer ni bil socialist, toda njegov oče Julius Hammer, judovski emigrant iz Odese, zdravnik in farmacevt, je imel vodilni položaj v Socialistični delavski stranki Amerike (SLP). Še več, ime sina, Armand, je navdahnil simbol stranke, srp in kladivo (»arm and hammer«).

Hammer je bil povezan s socializmom od rojstva, a se je najprej posvetil farmacevtskim poslom. V času prohibicije je imel zelo uspešne lekarne, ki so legalno prodajale cimetov alkoholni nadomestek, ki se je izkazal za koristnega za izdelavo prepovedanih alkoholnih pijač. Hammer je bil zelo spreten pri poslovanju na robu zakona, kar je ostal njegov zaščitni znak za stalno.

V Rusijo z ljubeznijo

Leta 1921 je 23-letni Hammer prvič potoval v Sovjetsko zvezo. Njegov uradni cilj je bil vrnitev denarja, ki je bil plačan za zdravila, dostavljena v Rusijo med državljansko vojno. Ko pa je spoznal Lenina (in ni skočil skozi okno), se je poslovnež odločil, da se mu bolj splača postati človeška vez med novo socialistično državo in ameriškimi poslovnimi krogi.

Družina Hammer je poznala Ludwiga Martensa, Leninovega predstavnika v ZDA, zato se je Armand zlahka spoprijateljil z revolucionarnim voditeljem. Rusiji je začel prodajati pšenico, po kateri je bilo veliko povpraševanje zaradi lakote, ki jo je povzročila državljanska vojna. Dostavil je je več kot 1 milijon ton. A to je bil le majhen delež njegovih poslov z Rusijo.

Svinčniki noter, Faberge ven

Reklamni plakat ameriške industrijske koncesije Armanda Hammerja

V začetku 20. let si je Hammer pridobil zaupanje sovjetskih voditeljev in za eno desetletje se je preselil v Sovjetsko zvezo, kjer je s koncesijskimi pogodbami odprl več podjetij. Največji projekt je bila tovarna pisal in svinčnikov – Sovjetski zvezi je pripomočke za pisanje omogočal Američan!

V ZSSR je Hammer deloval tudi kot posrednik, saj je zastopal velike ameriške firme, kot sta Ford Motor Company in United States Rubber. Pretkani poslovnež je upravljal tudi z rudnikom azbesta v Sibiriji. Za Hammerja je bil dober vsak posel, ki je prinašal denar.

Istočasno je pokazal zanimanje za umetnost, tudi v trgovskem smislu. V 20. letih je izkoristil politične nemire in kaos ter po ugodnih cenah odpeljal številne zaklade iz ruskih državnih muzejev, tudi več Fabergejevih jajc, ki jih je na Zahodu preprodal po visokih cenah. Ta umetniška trgovina ima tudi temno plat, saj obstajajo poročila, da naj bi Hammer poleg originalov prodajal tudi kopije in čiste ponaredke.

Pozneje je v Rusiji organiziral umetniške razstave in tudi tu je dišalo po kakšnih sumljivih poslih. »Ko je prinašal svoje neprecenljive razstave Moskvi, so bili umetnostni zgodovinarji povsem zmedeni. Nihče ni mogel potrditi, ali gre za originale ali ponaredke,« je pisala revija Soveršenno sekretno (»Strogo tajno«).

Nazaj v ZSSR

Ko je na oblast prišel Stalin, niso bili v ZSSR več dobrodošli niti prijateljski tujci, kot je bil Hammer. V začetku 30. let se je kapitalist tako vrnil v Ameriko in opustil večino sovjetskih koncesij. Doma je imel dela več kot dovolj, a ni prekinil stikov s Sovjetsko zvezo, kjer je ponovno obudil svoje aktivnosti po Stalinovi smrti.

Kapitalist Armand Hammer in sovjetski voditelj Nikita Hruščov se rokujeta pred sestankom v Moskvi, 1961

Dobil se je z Nikito Hruščovom in Leonidom Brežnjevem, slednji mu je šel na roko v 70. letih. Njegov prvi večji projekt je bila gradnja modernega in vrhunskega pisarniškega središča v ZSSR, ki je danes znan kot Center mednarodne trgovine (CMT). Sovjetom je pomagal pridobiti 100 milijonov dolarjev posojil od ameriških bank, pri tem pa previdno vzel nekaj še zase, saj je zaprosil za posredniške provizije v višini več milijonov ameriških dolarjev.

Tisti čas je imel tudi druge uspehe. Pomagal je graditi največji obrat za pridobivanje vodika v ZSSR in slavili so ga, ker je Ermitažu podaril domnevno prvo sliko Francisca Goye. Danes vlada razširjen sum, da gre za ponaredek, a je bila to takrat za drznega poslovneža dobra PR-poteza.

Generalni sekretar sovjetske partije Leonid Brežnjev in Armand Hammer, ameriški magnat in šef energetske družbe American Occidental Petroleum Corp. v Moskvi

Je bil vohun?

Ob vsej svoji kontroverznosti je Hammer svoj poslovni pristop ob strani dopolnil z diplomacijo in dobrodelnimi akcijami. Med drugim je nudil medicinsko pomoč sovjetskim državljanom, ki so bili poškodovani v Černobilu leta 1986. Vedno je bil pomembna vez med ZDA in ZSSR.

»Bil sem koristen instrument v prizadevanju za mir med Vzhodom in Zahodom, zahvaljevali so se mi predsedniki za to, kakor sem sam pomagal za to,« je govoril Hammer.

Industrialec in zbiratelj Armand Hammer v pisarni v Los Angelesu. Na mizi fotografije voditeljev, ki jih je posebej občudoval: Margaret Thatcher, Ronald Reagan in Vladimir Lenin.

Istočasno obstaja polemika, ali je bil morda sovjetski agent. Edward Jay Epstein, avtor knjige Dosje: Skrita zgodovina Armanda Hammerja, trdi, da je bil Hammer zagotovo vohun, ki je za Moskvo pral denar in financiral komunistične vohunske operacije. Sovjetska obveščevalna služba je v to dvomila.

Časopis Kommersant je citiral besede neimenovanega sovjetskega generala, da je bil Armand vedno pripravljen na pogovor, a je bilo težko preveriti večino informacij, ki jih je povedal. »Hammer je delal samo zase,« je sklenil general.

Spoznajte tudi zgodbo, kako so sovjetski ribiči na vrhuncu hladne vojne rešili posadko ameriškega vohunskega letala.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: