Veliko razbitje blokade Leningrada sedaj tudi v 3D muzeju!

Mihail Metzel/TASS
Ob 75. obletnici razbitja blokade Leningrada so nedaleč od Sankt Peterburga odprli nov 3D panoramski muzej. Tam najdemo rekonstrukcijo enega dneva operacije Iskra, med katero so sovjetske čete prvič po letu in pol ustvarile luknjo v nemškem obroču okoli mesta.

Obleganje Leningrada je trajalo 900 dni, ZSSR pa ga je plačala z 1,5 milijoni življenj. Že od samega začetka jeseni 1941 so sovjetski vojaki poskušali prebiti nemške linije okoli mesta; to jim je delno uspelo šele januarja 1943. Tridimenzionalni panoramski muzej z nazivom »Preboj« (Прорыв) predstavlja zgodbo tako, da se kar sami znajdete v središču napada sovjetskih čet.

»Resnični« vojaki

3D panorama zaseda površino 600 kvadratnih metrov in je ena od največjih na svetu. Tam so deli dveh sovjetskih tankov, mnoge avtomatske puške, granate, izstrelki in celo majhna kopija nemškega letala, ki leti nad glavami obiskovalcev.

Prisotne so tudi figure vojakov, ki niso navadne voščene lutke. Od 18 vojakov Rdeče armade, ki v tistem trenutku napadajo nemške položaje, gre pri 12 primerkih za prave kopije resničnih ljudi, ki so se borili okoli Leningrada. Ostanke nekaterih so desetletja po vojni našli prostovoljci.

»Ko bereš njihova priporočila za odlikovanje, se pojavi nekakšno neskladje: Stari so bili le 19-20 let, a so stopili naprej, nasproti nevarnosti in smrti. To so bili ljudje, ki so izkazali neverjetno herojstvo!« je v televizijskem intervjuju dejal Dmitrij Poštarenko, avtor panorame in eden od prostovoljcev, ki so iskali izginule vojake iz druge svetovne vojne.

»Povsod nepokopana trupla«

V muzeju so rekonstruirali napad z drugega dne ofenzive Iskra, ki je potekal 13. januarja 1943 na t. i. Nevskem Pjatačoku (beseda pjatačok je sicer označevala kovanec za pet kopejk), majhnem opornem ozemlju, ki so ga zavzele sovjetske čete od Nemcev na levem bregu reke Neve. Rdeča armada ga je osvojila septembra 1941 in ga je držala večino časa pred prebojem blokade, navkljub neverjetni moči nemških napadov.

Za sovjetske čete je bilo to strateškega pomena, saj je šlo za edini košček zemlje pod sovjetsko kontrolo na tisti strani reke, kar je bila dobra opora za ofenzivo, ki bi povezala sovjetske enote na celini. Tega so se jasno zavedali tudi Nemci, zato je bil ta majhen prostor (meril je le 1-4 kilometre v širino in 800-300 metrov v globino) prizorišče srditih spopadov in nenehnega nemškega obstreljevanja. Težko je bilo od tam evakuirati ranjene vojake preko reke ali pripeljati potrebno orožje in opremo. Govori se, da so sovjetski regimenti navadno izgubljali do 95% prvotnega osebja.

Tam je bilo težko tudi pokopavati mrtve. »Ko je tam pristala naša enota, so bili vsi jaški polni trupel mrtvih ljudi. Ležali so povsod na Nevskem Pjatačoku. Zatočišče, kjer sem bil s svojimi tovariši, je imelo za streho številna zmrznjena trupla … vse ozemlje je bilo pokopališče nepokopanih vojakov in oficirjev … Le malo ljudi je tam preživelo veliko časa. Dan ali dva, največ teden, pa je prišla neizogibna poškodba ali smrt, in zamenjali so te novi vojaki,« se je bojev na Nevskem Pjatačoku spominjal vojak Jurij Poreš (spomini v ruščini).

Putinova osebna zgodba

V bojih na Nevskem Pjatačoku je sodeloval tudi oče današnjega ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ravno predsednik Putin je predlagal, da bi na to temo namesto začasnih inštalacij, ki so jih namestili pred nekaj leti, raje postavili trajno 3D panoramo. Putinov oče, ki je bil eden od številnih braniteljev Leningrada, je bil ranjen na Nevskem Pjatačoku. Zgodba je podrobneje opisana v članku naše angleškojezične redakcije iz leta 2015.

Oče Vladimirja Putina je imel srečo, da se je s tega opornega ozemlja vrnil živ, mnogi so namreč tam izgubili življenje. O smrtnih žrtvah na Nevskem Pjatačoku obstajajo različne ocene: od 50.000 do 200.000 ali celo 240.000.

Leto in pol za sedem kilometrov

V teh razmerah so se sovjetski borci ne samo zoperstavili Nemcem, ampak so tudi večkrat poskušali s protiofenzivo, ki bi jih povezala z glavnimi sovjetskimi silami, ki so bile samo sedem kilometrov proč in so tudi same poskušale priti nasproti leningrajskim četam. Aprila 1942 so Nemci zavzeli to območje, toda že septembra istega leta si ga je Rdeča armada priborila nazaj.

Jurij Poreš navaja, da je bil v teh pogojih Nevski Pjatačok edino upanje za razbitje blokade okrog Leningrada in rešitev na tisoče meščanov pred smrtjo zaradi lakote. Zaradi tega je bil predmet velikega zanimanja nemških regimentov, kar je Sovjetom šlo na roko januarja 1943, ko je bila blokada prebita. Sovjetski napad se je takrat namreč zgodil bolj severno od Nevskega Pjatačoka, medtem ko so Nemci sklepali, da se bo ofenziva začela ravno z Nevskega Pjatačoka. Sovjeti so tako imeli element presenečenja, ki je pomagal pri uspehu ofenzive.

Več o operaciji Iskra, ki je pred 75 leti naredila luknjo v nemškem obroču okrog Leningrada, v tem prispevku.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: