Sovjetom se je 31. januarja predala nemška 6. armada na čelu z generalom Paulusom, takoj zatem, ko je bil povišan v feldmaršala. Ta dogodek je močno pretresel Nemčijo, kjer je bilo razglašeno celo tridnevno žalovanje. Stalinu je o tem preko telegrama prvi poročal maršal Konstantin Rokosovski:
"Bivši poveljnik 6. nemške armade generalpolkovnik tankovskih enot in zdajšnji generalfeldmaršal Paulus, kot tudi načelnik štaba 6. nemške armade generalmajor Schmidt sta se skupaj s štabom predala našim enotam in bila 31.1.1943 odvedena v štab 64. armade. Od tam bosta poslana v štab Donske fronte. Poveljstvo nad južno skupino vojske je Paulus prepustil poveljniku 7. nemške divizije, ki je enotam ukazal prekinitev ognja in se predal tudi sam. Bojne aktivnosti južne skupine nemške vojske so ustavljene, njeni vojaki pa se predajajo naši vojski. Paulus je zavrnil ukaz prekinitve ognja severni skupini z izgovorom, da ni njen poveljnik. Severna skupina nemške vojske se upira še naprej. Poveljnik Donske fronte generalpolkovnik Rokosovski."
Predaja Paulusa.
WikipediaZanimivo je prebirati novice, ki so jih takrat tiskali na fronti. Za njih so značilni zapiski o podvigih raznih enot in posameznih vojakov ter častnikov Rdeče armade.
V časniku 13. gardijske strelske divizije "Za zlom sovraga" je 6. septembra 1942, ko je stalingrajska bitka bila še v polnem zamahu, pisalo:
"Bojne zastave polkov, brigad in divizij Stalingrajske fronte so se izkazale v mnogih vojnih podvigih. Mnogi polki in divizije odhajajo v boj pod gardijskimi zastavami. Vsak dan bojev rojeva tisoče novih junakov. Danes so borci na fronti z radostjo izvedeli vest o hrabrih podvigih bataljona, ki mu poveljuje nadporočnik Pronkin. Ta junaški bataljon je s pogumnim in veščim manevrom zavzel sovražnikovo oporišče, ki sta ga branila dva njegova bataljona. S podvigom se je izkazala tudi herojska enota, ki ji poveljuje podpolkovnik Gorelik. Zdržala je napad 130 nemških tankov."
Največji del materiala, ki ga je objavilo rusko obrambno ministrstvo je vezan na spremne dokumente, ki pričajo o odlikovanjih za junaška dejanja. Eden od največjih herojev stalingrajske bitke je bil komandir oddelka mitraljezcev 42. gardijskega polka 13. gardijske strelske divizije gardijski vodnik Jakov Pavlov. S peščico svojih borcev je 58 dni branil neko zgradbo v Stalingradu, ki je kasneje bila po njem tudi poimenovana. »Hiša Pavlova« je postala znana zahvaljujoč pogostim poročilom, da je nemška vojska v boju za ta objekt izgubila več vojakov kot pri zavzemanju Pariza.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
"Nemci so 10.10.1942 z nenehnimi okrepitvami pritisnili naše enote ob Volgo. Na Trgu devetega januarja je sovražnik tega dne zavzel zgradbo, ki je imela posebno važen strateški značaj. Iz nje se je videlo skoraj ves Stalingrad in lahko se je streljalo na tiste, ki so prečkali Volgo. Poveljstvo polka in divizije je zastavilo nalogo, da se to zgradbo zavzame. Nemci so ravno tako dobro ozavestili pomembnost objekta, zato so ga branili z vsemi silami. Naloga osvobajanja zgradbe je bila zaupana poveljniku oddelka mitraljezcev vodniku Jakovu Pavlovu.
Pavlov je povedel tri borce in začel izvrševati izjemno zahtevno nalogo. Nemci so opazili kako se plazijo proti zgradbi čez asfaltirano ulico in začeli streljati iz vsega razpoložljivega orožja, vendar so ruski borci že prišli do zidu zgradbe. Ob prodoru v hišo je Pavlov enega borca pustil na vhodu, z drugim pa je pregledal kletne prostore, kjer je v eni sobi našel osem Nemcev. Z granatami sta borca pobila celotno skupino. Pri nadaljnjem pregledu prostorov je Pavlov odkril skupino sedmin nemških vojakov. Tudi njih je pokončal z ognjem iz avtomata."
Vojaki Rdeče armade na ulicah Stalingrada.
Global Look PressNič ne more dovolj dobro opisati grozo uličnih bojev, ki jih pred Stalingradom svet še ni videl. Na sovražnike se je streljalo iz neposredne bližine.
Četverica pogumnih borcev je zgradbo postopoma očistila sovražnikov in jo zavzela. Nemške mitraljeze, ki so ostali kot trofeja je Pavlov postavil na treh straneh in utrdil svoj položaj. Štirje sovjetski vojaki so tako držali zgradbo celih 30 dni in noči ter odbili preko 40 protinapadov. Pri tem so pobili za cel bataljon nemške vojske, samo Pavlov naj bi pokončal več kot 90 sovražnikov. 25.11.1942 je bil Pavlov ranjen in evakuiran v bolnišnico. Za junaštvo in hrabrost je dobil odlikovanje heroja Sovjetske zveze.
Lakonske fraze dokumentov o nagradah borcem pričajo o eni najstrašnejših bitk v zgodovini človeštva in so živ letopis podviga stalingrajskih junakov o katerih še danes snemajo filme in pišejo knjige.
O usodi generala Paulusa lahko več preberete v tem prispevku.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
