Kako je Rusija v eni noči prešla z 31. januarja na 14. februar

Namizni koledar Vladimirja Lenina v muzeju študijske sobe in Leninovega stanovanja v Kremlju

Namizni koledar Vladimirja Lenina v muzeju študijske sobe in Leninovega stanovanja v Kremlju

Prihodko/Sputnik
Pred stotimi leti, februarja 1918, je Rusija na en mah »izgubila« 13 dni svoje zgodovine. Ljudje so šli spat 31. januarja zvečer in se zjutraj prebudili v 14. februar. Preberite, za kaj gre.

Verjetno vam ni bilo težko uganiti, da je Rusija takrat preklopila na nov, gregorijanski koledar, medtem ko je prej uporabljala stari julijanski koledar. Do zamenjave koledarja je prišlo v treh mesecih po boljševiški revoluciji. Nova sovjetska oblast je z dekretom odločila, da bo 31. januarju 1918 takoj sledil 14. februar 1918; tako je ruska zgodovina za vedno izgubila skoraj dva tedna.

Vladimir Lenin je osebno podpisal dekret »o uvedbi zahodnoevropskega koledarja« konec januarja. V obrazložitvi je dokument navajal nujnost, da se »v Rusiji vzpostavi štetje, ki je podobno skoraj vsem kulturnim nacijam«.

Od časa Petra Velikega v začetku 18. stoletja je Rusija uporabljala zgolj julijanski koledar, ki ga je v Evropi uvedel že Julij Cezar. Bil je manj natančen in do leta 1900 je zaostajal 13 dni za modernejšim gregorijanskim koledarjem, ki je bil prvič uvedel konec 16. stoletja in so ga v začetku 20. stoletja uporabljali v bolj ali manj vseh evropskih državah.

»Uničimo stare navade«

Boljševiki so imeli dve opciji, kako preklopiti na koledar »skoraj vseh kulturnih nacij«: Poleg rešitve o 13-dnevnem preskoku, ki so jo dejansko izbrali, so razmišljali tudi o možnosti, da bi vsako leto izpustili en dan in bi tako gregorijanski koledar dohiteli v 13 letih. Slednja možnost pa vsekakor ni bila blizu boljševiškim revolucionarnim pogledom na to, kako je treba uvajati nove stvari. Zato so se odločili, da se koledar zamenja čez noč.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Vodja Ruskega državnega arhiva za politično zgodovino Andrej Sorokin pojasnjuje, da so boljševiki menjali koledar s povsem »jasnimi in utilitarnimi nalogami«. »Lenin je imel rusko revolucijo za uvod v svetovno revolucijo. Srca proletarcev po vsem svetu bi morala biti enotno in v skladu z eno meritvijo časa. Tako ne bi smelo biti presenečenje, da je bil ta dekret med prvimi [dokumenti, ukrepi],« zatrjuje Sorokin.

Zgodovinar dodaja, da odločitev ustreza splošnemu pristopu boljševikov, ki so želeli takoj prekiniti vezi s starim obdobjem in »uničiti staro državnost, staro tradicionalno kulturo, stare navade in norme uradne zakonodaje in običajnega prava.«

Ljudje berejo dekret o spremembi koledarja

Ideje o zamenjavi že v carski Rusiji

Vendar sprememba koledarja ni zgolj posledica ideoloških vzgibov boljševikov, saj so v Rusiji že kar nekaj časa pred revolucijo razpravljali o prehodu na gregorijanski koledar. Prvi predlog je že leta 1830 podala Ruska akademija znanosti, a je naletela na odpor ministra za izobraževanje. »Ob slabem času, neprimerno, lahko pripelje do nezaželenega razburjenja in nepotrebne zmede,« je takrat sklenil minister Karl Liven. Pri tem ga je podprl tudi car Nikolaj I.

Naslednji poskus se je zgodil konec 19. stoletja. Rusko astronomsko društvo je ustanovilo posebno komisijo. V njenih sklepih lahko dobro razberemo, zakaj je predlog o uvedbi gregorijanskega koledarja v carski Rusiji spet naletel na srdito nasprotovanje.

Komisija je zapisala, da so »pravoslavne države in vsi pravoslavni ljudje na Vzhodu in Zahodu zavrgli poskuse predstavnikov katolištva, da bi uvedli gregorijanski koledar v Rusiji.« Z drugimi besedami, nekateri so imeli gregorijanski koledar za nekakšno katoliško sabotažo, uperjeno proti pravoslavni veri in pravoslavni cerkvi. Beseda slednje je imela v družbi velik pomen.

Ena država, dva koledarja

Komisija je takrat prišla na dan s še enim inovativnim predlogom, da bi naredili bolj natančen koledar, a hkrati ne bi uvedli zahodnega.

Neka druga komisija je ob podobnem času, leta 1905, prišla do sklepa, da je uvedba gregorijanskega koledarja »zaželena«, a je predlagala kompromis: Gregorijanski koledar naj se uporablja v posvetnem življenju, stari julijanski koledar pa v verskem.

Ravno to se je zgodilo kakšno desetletje pozneje. Pravoslavna cerkev je imela napete odnose z boljševiki in se ni želela predati niti zahodnim vplivom niti »domačim nihilistom«. Boljševiki so poskušali glede tega vršiti nekaj pritiska na cerkev, a zaman. Tako ima Rusija danes gregorijanski koledar v posvetnem življenju, pravoslavna cerkev pa se še naprej ravna po julijanskem koledarju.

Preberite še: Kdo je začel rusko državljansko vojno?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: