Na stotine izjemnih mož in žena je bilo med tistimi, ki so pobegnili iz Rusije v času krvave državljanske vojne. Čeprav so zapustili svojo domovino in ostro kritizirali Sovjete, so s svojimi deli in dosežki še naprej slavili Rusijo. Predstavljamo vam štiri genije, ki so odšli in se nikoli niso vrnili nazaj.
Ivan Bunin (1870-1953)
Georgi Trunov/Wikipedia
Ruski pisatelj je oboževal staro Rusijo, vendar ni mogel prenesti oktobrske revolucije. Doživljal jo je kot "kakofonijo upora", boljševike pa je sovražil iz dna duše.
Leta 1920 je s svojo ženo zapustil Odeso in se odpravil v Istanbul, od tam pa v Pariz. "Naenkrat sem dojel: sem na Črnem morju, na neki čudni ladji … Z Rusijo je konec, tako kot z mojim starim življenjem," je pisal v svojih spominih.
Bunin se je ustalil v Franciji in tam nadaljeval s pisanjem, v emigraciji pa je postal glavna književna zvezda. Bunin je leta 1933 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ko so ga povprašali o državljanstvu, je odgovoril: "Rus v izgnanstvu." Umrl je v Parizu leta 1953.
Sergej Rahmaninov (1873-1943)
Global Look Press
Rahmaninov je bil do leta 1917 že svetovno znan skladatelj in pianist. Do komunističnih idej je bil skeptičen, zato je izkoristil prvo priložnost (1918), da je preko Švedske in Danske pobegnil v Evropo. Tam je pogosto nastopal in v enem letu zaslužil dovolj denarja, da se je preselil v ZDA.
Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!
V Ameriki se je Rahmaninov posvetil glasbenim turnejam in hitro postal zvezda. Med letoma 1918 in 1943 je v znameniti koncertni dvorani Carnegie Hall v New Yorku odigral 92 koncertov. V istem obdobju je napisal le 6 del. Življenje daleč stran od domovine ga je precej težilo. "Ko sem izgubil svojo domovino, sem izgubil tudi sebe … Nimam volje za ustvarjanje brez tradicije in ruskih tal pod nogami," je dejal.
Rahmaninov je v času druge svetovne vojne prislužen denar od koncertov pošiljal Rdeči armadi. Na žalost zmage Rusije ni dočakal, saj je leta 1943 umrl.
Nikolaj Berdjajev (1874-1948)
Sputnik
Berdjajev, filozof, ki je ustvaril koncept "ruskega religioznega eksistencializma", ni želel zapustiti Sovjetske zveze, vendar mu njegova kritika boljševikov, ki jih je imel za rigorozne racionaliste, ni dopuščala izbire. Leta 1922 je bil aretiran. "Oblasti so mi rekle, da sem izgnan in da me bodo ubili, če se poskusim vrniti," je zapisal v svojih spominih.
Skupaj z drugimi nasprotniki boljševizma je bil Berdjajev prisiljen zapustiti Rusijo na t. i. "filozofski ladji". Živel je v Nemčiji in v Franciji, nikoli ni prenehal pisati, na Zahodu pa je postal zelo znan, še posebej zaradi svoje knjige Novi srednji vek. Sam pa je svojo domovino precej pogrešal. "V Evropi in Ameriki me dobro poznajo, moja dela so prevedena v številne jezike. Edina država, ki ne ve skoraj nič o meni, pa je moja Rusija," je zapisal.
Igor Sikorski (1899-1972)
Karl Bulla/Wikipedia
Položaj Sikorskega v Rusiji pred revolucijo ne bi mogel biti boljši. Nadarjeni oblikovalec letal je izdelal prvo težko letalo s štirimi motorji na svetu. Od carja je dobil celo nekaj odlikovanj. Kot direktor lastnega podjetja je Sikorski proizvajal ruska vojaška letala med prvo svetovno vojno, vendar je leta 1917 izgubil vse.
Sikorski, ki je bil zvest carju Nikolaju II., je iz Rusije pobegnil preko severne meje, se preselil v Francijo, nato pa v ZDA, kjer je začel od začetka. Njegovo podjetje Sikorsky Aircraft Corporation je bilo v 40. in 50. letih zelo uspešno, v glavnem zaradi inovativnih in tehnološko dovršenih helikopterjev. Leta 2015 je to podjetje kupil Lockheed Martin.
Sam Sikorski je vse svoje življenje redno obiskoval ruske pravoslavne maše in ostal domoljub. "Moramo storiti vse, da lahko naša domovina doživi preporod," je govoril.