Rusija je odplačala na stotine milijonov carskega dolga, vendar to ni dovolj

V začetku februarja leta 1918 so boljševiki razglasili, da ne priznavajo dolgov Romanovih, kar je "šokiralo mednarodne finančnike in sprožilo enoglasno obsodbo vlad svetovnih velesil." Skupno so odpisali 60 milijard rubljev, od tega je bilo 16 milijard tujih dolgov. (1 zlat carski rubelj ustreza približno 20 dolarjem.)

Leninova odločitev je simbolizirala prelom s carsko Rusijo, v praksi pa je to pomenilo manj stroškov za dolgove, ki so bili le v breme novi vladi v državljanski vojni. Lenin je dejal, da bi lahko čez leto in pol Moskva lahko začela razmišljati o vračanju dolgov, če bodo sile antante nehale podpirati protiboljševistične sile in ustavile neposredne vojaške intervencije v Rusiji.

Podpora in intervencije so prenehale, pa ne zato, ker bi se velike sile uklonile Leninovim zahtevam. Boljševiki so zmagali v državljanski vojni in vprašanje dolgov za dva glavna posojilodajalca, Britanijo in Francijo, je viselo v zraku še naslednja desetletja.

Francija

Jezni delničarji ruskih obveznic v rokah držijo svoja potrdila v pariški sodni dvorani, 26. junija 2001.

AFP

Med letoma 1880 in 1917 so francoski državljani kupili skupno za 30 milijonov ruskih obveznic in njihovi današnji lastniki menijo, da se je njihova vrednost sedaj dvignila na 30 milijard evrov. Takšnih trditev ne podpirata niti Pariz niti Moskva, Francija pa nikoli ni uradno izpostavila vprašanja ruskega carskega dolga.

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Morda zato, kot so pisali mediji, ker je po izidu ruske revolucije Pariz zaplenil imetje carske vlade. Franciji je pripadlo tudi rusko zlato iz Berlina v vrednosti 120 milijonov zlatih rubljev. Berlin je prejel zlato od Leninove vlade leta 1918. Moskva je namreč na ta način izpolnila pogoje iz brest-litovskega mirovnega sporazuma z Nemčijo. Zlato se nikoli ni vrnilo v Rusijo, Pariz pa tudi nikoli ni poplačal ruskih imetnikov obveznic. Ruska vlada je francoske poplačala, čeprav ni bila dolžna. Šlo je za dejanje dobre volje, da bi si zagotovila vstop v Pariški klub.

Sredi 90. letih je Moskva podpirala sporazum s Francijo glede dolga Romanovih. Do leta 2000 je Parizu plačala 330 milijonov evrov. Rusija je uspela prvotno vsoto znižati za 2,5-krat. Od takrat je Moskva večkrat poudarila da je vprašanje rešeno in da ni nobene podlage za nova plačila. Še vedno pa okoli 400.000 Francozov zahteva svoje milijarde evrov od Rusije, čeprav ni možnosti, da jih bodo kdaj dobili.

Velika Britanija

16. december 1984, Gorbačov in Margaret Thatcher.

AP

Šele med prvo svetovno vojno je Rusija od VB dobila posojilo v vrednosti 5,5 milijard zlatih rubljev. Skupna vrednost dolgov je bila še večja. Kot garant za plačilo dolgov je Petrograd v London poslal rusko zlato v vrednosti 600 milijonov zlatih rubljev, vendar je London ob Leninovi odločitvi izgubil več, kot pa je bilo vredno zlato.

Kljub tem razhajanjem je Moskva leta 1986 uspela doseči dogovor z Londonom - Gorbačov in Thatcherjeva sta se odpovedala recipročnim zahtevam. Ruska sredstva, ki so se nahajala v britanskih bankah še od revolucije, so bila namenjena kompenzaciji, ki je predstavljala 10% nominalne vrednosti ruskih carskih obveznic.

Švedska

Tudi Stockholm je bil eden od ruskih posojilodajalcev. Kmalu po revoluciji je Švedska zagotovila posojilo 30 milijonov kron (približno 10 milijonov zlatih rubljev). Rusija je kot garant na Švedsko poslala zlato v vrednosti 5 milijonov rubljev.

V 30. letih prejšnjega stoletja je Švedska vrnila približno tretjino vsote, nato pa sta se državi dogovorili, da je vprašanje rešeno.

Kam je Napoleon skril rusko zlato?

Kam je izginilo zlato Komunistične partije Sovjetske zveze?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.