Verjeli ali ne: Hollywood je poveličeval Stalina in Sovjetsko zvezo

Hazel Brooks vodi ženski partizanski odred v sceni iz filma Pesem o Rusiji, 1944.

Hazel Brooks vodi ženski partizanski odred v sceni iz filma Pesem o Rusiji, 1944.

Getty Images
Hollywood je v nekem obdobju snemal filme, ki so poveličevali Josifa Stalina in sovjetsko državo. Resnici na ljubo to obdobje ni dolgo trajalo.

"To je bil pravi teror - ljudje so se bali pogledati se, reči karkoli. Bali so se, da jih bo kdo slišal in prijavil, nato pa ne bodo vedeli, kjer bodo pojedli naslednji obrok … Oni [sovjetski državljani] nimajo pojma o romantiki ali ljubezni - pri njih ni ničesar razen hrane in strahu … Tega ni v filmu."

Ayn Rand, ameriška scenaristka in pisateljica, rojena v Rusiji, govori o filmu Pesem o Rusiji pred HUAC-om leta 1947. Odbor je preiskoval komunistične povezave v filmski industriji v McCarthyjevem obdobju.

Tako je rusko-ameriška scenaristka in avtorica proznih del Ayn Rand (Alisa Rozenbaum), znana po negativnem stališču do Sovjetske zveze, njene ideologije in prakse, opisala "komunistično propagando" v hollywoodskem filmu Pesem Rusije iz leta 1944. Na razpravah v Odboru za protiameriško delovanje (HUAC) v ZDA leta 1947 je skritizirala film, ker ni prikazoval "strahu in lakote" v Sovjetski zvezi in zato ni odražal stvarnosti.

Rečemo lahko, da so njene besede takrat padle na plodna tla. Že v prvih dneh hladne vojne je omenjeni odbor postal resno zaskrbljen, kjer je bila ameriška filmska industrija prežeta s sovjetsko propagando.

Prosovjetski filmi so polnili kinodvorane

Nekaj let prej, še v času druge svetovne vojne, je bila situacija v Hollywoodu povsem drugačna. Takrat je bila ZSSR pomembna zaveznica v boju proti nacistom. Takrat nihče ni bil zaskrbljen zaradi pozitivnega prikazovanja te države in bilo celo zaželeno. V takšnem kontekstu so posneli nekaj filmov, ki niso ugledali luči sveta ne pred ne po vojni.

Eden od njih, Pesem o Rusiji, je napolnil ameriške kinodvorane. To je zgodba o ameriškem dirigentu, ki pred vojno gostuje  v ZSSR in se zaljubi v lepo pianistko Nadjo. Med gostovanjem po mnogih sovjetskih mestih vidi srečne in zadovoljne sovjetske državljane. V filmu je igral Mihail Čehov, znani ruski igralec, ki je živel v ZDA. Kritiki so pozitivno ocenili njegovo vlogo takoj po premieri tega filma.

Kako so sovjetski Ukrajinci postali protisovjetski Madžari

Igralka Anne Baxter in igralec Dana Andrews v filmu Severna zvezda, 1943.

Gledanost in pozitivne kritike niso prav nič pomagale, da bi se film lahko izognil oznaki "proizvoda prosovjetske propagande". V tem smislu Pesem Rusije ni bil edini primer. HUAC je obsodil še dva filma, Severno zvezdo in Misijo v Moskvo.

Film Severna zvezda je posnel režiser Lewis Milestone, dobitnik oskarja, znan po klasičnem protivojnem filmu Na zahodu nič novega iz leta 1930. Severna zvezda je bil naziv kolhoza v Sovjetski Ukrajini. Prikazali so ga pozitivno, njegove člane pa kot borce proti nacizmu. "Prijatelji v tej idilični komunalni atmosferi so svobodoljubni ljudje, ki se herojsko borijo proti surovi nacistični Nemčiji," je z ironijo opisal film Scott O'Brien v svoji knjigi iz leta 2010.

Film je dobil 6 nominacij za oskarja in svojevrstno življenje potem. V precej predelani različici so ga ponovno predvajali leta 1957 pod naslovom Blindirani napad. V tej različici film govori o intervenciji ZSSR na madžarskem leta 1956. Z drugimi besedami: spremenili so ga v protisovjetsko zgodbo o madžarskem odporu.

Sojenje zarotnikom

Sovjetsko zvezo so najbolj pozitivno prikazali v filmu Misija v Moskvo, posnetem leta 1943. Film so posneli na prošnjo predsednika Franklina Roosevelta, zasnovan pa je bil na knjigi ameriškega veleposlanika v ZSSR Josepha Daviesa. Veleposlanik je bil glavni junak filma. Pravijo, da se je Roosevelt med snemanjem filma tudi večkrat srečal z njim.

Film se začne z izjavo, da "noben voditelj še nikoli ni bil tako popačeno in napačno razumljen, kot je to v primeru sovjetske oblasti v teh kritičnih letih med obema svetovnima vojnama." Še več, Davies v filmu pravi, da je potrebno moskovske procese proti članom komunistične partijske elite konec 30. let razumeti tako kot so prikazani, torej da so bili takratni obsojenci krivi organiziranja zarote proti SZ, kar so tudi sami priznali.

"Na osnovi 20-letne sodne prakse sem bil pripravljen verjeti tem priznanjem," pravi glavni junak. Davies je v svoji knjigi šel še dlje in napisal, da so Stalinove čistke prispevale k odstranitvi petokolonašev, tistih, ki so delali za Nemčijo in Japonsko. HUAC je film skritiziral, scenarista Howarda Kocha pa so označili za komunista in ga dali na črn seznam Hollywooda, čeprav je pred tem dobil oskarja za Casablanco.

Od Treh Rusinj do Rdeče nevarnosti

Kent Smith in Anna Sten v filmu Tri Rusinje, 1943.

Bilo je še nekaj drugih filmov, ki so ZSSR prikazovali v pozitivni luči: Tri Rusinje (1943), Deček iz Stalingrada (1943), D slave (1944) in Protinapad (1945).

Po kritikah HUAC-a so sledili hollywoodski filmi, katerih naslovi so dovolj zgovorni: Rdeča nevarnost, Kriv za izdajo, Bil sem komunist za FBI.

Preberite še:

Zakaj sovjetski ljudje niso verjeli, da je Stalin nasilen tiran

V deželi daleč, daleč stran … Kako so sovjetski filmski ustvarjalci navdihnili Hollywood?

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še: