»Samo za vojaško osebje,« se glasi opozorilo v uvodu h knjigi. Leta 1943 in 1944 nihče ni mogel predvideti, kako točno se bo razpletla druga svetovna vojna. Ameriška vojska se je odločila naučiti svoje vojake in oficirje, kako naj se obnašajo do Rusov. Bili so namreč še pod vplivom propagande iz 30. let 20. stoletja in so še vedno videli Ruse kot sovražnike, čeprav so se sedaj ZDA in ZSSR borile skupaj proti Hitlerju.
Na koncu je bilo samo malo resnih soočenj med ameriškimi in ruskimi vojaki; najbolj znan je primer, ko so se srečali na reki Elbi blizu nemškega mesta Torgau. Priročnik tako ni bil veliko koristen v praksi, se pa dragocen zgodovinski vir, ki nam kaže, kako so Američani dojemali Ruse.
»Prijazni in prijetni ljudje«
Vsa ta priporočila niso bila predvidena za kakšno ameriško okupacijo, ampak za prijateljski vojaški kontingent, ki bi bil morebiti lahko premeščen v Sovjetsko zvezo. Knjiga razkriva edinstveno perspektivo ameriške vojske do Sovjetske zveze in njenih ljudi. Zanimiva je tudi primerjava vsebine s tem, kar vemo danes.
Že prve vrstice predstavljajo, za kako obširno področje gre: »Če boste služili v ZSSR, največji državi na obličju Zemlje, vas lahko namestijo v subtropsko podnebje ali lučaj stran od arktičnega kroga … Ljudje so si med seboj enako različni kot podnebje.«
Avtorji so opozorili, da je vojna v Sovjetski zvezi povzročila uničenje in revščino. »Nekateri ljudje se vam bodo zdeli slabo oblečeni, a so ista oblačila nosili skoraj tri leta … Rusi so se morali znajti brez svilenih nogavic, tovarne pa se morajo ukvarjati z bolj nujnimi stvarmi.«
Vseeno pisci niso zamudili priložnosti, da bi subtilno favorizirali gospodarstvo ZDA: »Racioniranje je moralo biti v Rusiji veliko bolj rigidno in močno kot Ameriki. Ljudje ne dobijo nič več kot zadošča za vrsto dela, ki ga opravljajo.« Vseeno preberemo, da »boste ugotovili, da so Rusi zelo ponosno na svojo državo.«
Aleksander Kapustjanski / Sputnik
Glavna tema so »prijateljski in prijetni« Rusi. Poglavja, kot so gospodarstvo, mere ter sovjetske uniforme in vojaški čini, so danes zanimiva samo zgodovinarjem. Pri nekaterih zadevah, npr, geografiji, se dobro vidi, da je vsebina prilagojena vojaškim potrebam. Primer: »Zaradi neznanih razlogov, nekateri govorijo nekem o skrivnostnem 'nagibu zemlje', so zahodni bregovi ruskih rek bistveno višji od vzhodnih. To je predstavljalo resne težave Rdeči armadi, ko je potiskala Nemce proti zahodu in proč iz Ukrajine.«
»Ne smejte se in ne buljite«
Nekatere opisane ruske navade so že zastarela stvar preteklosti: »Ruski možje se objemajo in poljubljajo ob srečanju. Gre za že dolgo ustaljene navade. Ne smejte se in ne buljite, če se vam bodo zdeli čudni.« Še danes se ruski moški objamejo ob srečanju, ampak v primeru, če so dobri prijatelji. Slavni trojni ruski poljubi pa so v Rusiji že zdavnaj zgodovina, včasih to najdete predvsem v izseljenskih skupnostih.
»Če vidite žensko spremljevalko, spregovorite prvi, drugače vas ne bo pozdravila (žvižganje je skrajno nevljudno.« Da, še vedno boste dobili grd pogled ob žvižganju (najmanj), kar se tiče pozdravov, pa so Rusinje že dolgo bolj »svetovljanske«.
Vodka je označena za »nacionalno pijačo Sovjetske zveze«. Priročnik pravi, da jo navadno »spremlja košček črnega kruha«, kar drži precej bolj od naslednje navedbe, da si Rusi za predjed navadno privoščijo »kaviar in začinjeno meso«. Večina Rusov je takšno hrano med vojno le redko videla. Še ena nacionalna pijača je čaj, in »Rus bo v ustih pregrizel kocko sladkorja in spil čaj tako, da ga bo filtriral preko sladkorja.« Naše ruske babice so to res počele, to pa je bilo mogoče predvsem zato, ker je bil sladkor sredi 20. stoletja veliko bolj gost kot danes.
Morozov / Sputnik
Naučimo se tudi, da je bilo v 40. letih 20. stoletja v ZSSR precej malo cigaret in je zato večina moških kadila papirosi, v katerega so zavijali tobak. »Tri do pet palcev so dolgi, dve tretjini predstavlja votla okrogla kartonska cevčica, eno tretjino pa papirnat podaljšek te cevčice, v katerega so dali tobak.« V Rusiji danes tega več ni veliko, še največ to kadijo »oldtajmerji«.
Knjiga izpostavlja, da so Rusi tudi med vojno hodili v kino in gledališče, saj da so »umetniški po naravi«. Zares naj bi jih bil človek sposoben spoznati samo tako, da »berete njihovo književnosti«.
Američani pripisujejo herojski značaj Rusom, ki so skrbeli za zabavo. »Večina vrhunskih ruskih pevcev, igralcev in plesalcev je imela turneje po vojaških taborih in bivakih. Mnogi so bili ubiti na fronti.«
Pozor, nevarnosti prežijo
Katere nevarnosti so prežale na ameriške vojake v ZSSR? Najbolj akuten problem so bile okužbe in spolno prenosljive bolezni, ki so doživljale velik razmah po državi. Vojakom so svetovali izredno previdnost. Še nekaj smrtno resnih prepovedi je bilo: Če vam rečejo, da se ustavite, se ustavite (»Sovjetske vojake so trenirali tako, da streljajo, če se ne ustavite.«), in raje se ne šalite na račun sovjetskih voditeljev. Poročil o kaznovanju ameriških vojakov ni, je pa znano, da je posmehovanje Josifu Stalinu in njegovim namestnikom leta 1944 za kogarkoli imelo resne posledice.
Getty Images
Še nekaj nasvetov, ki morda izzovejo smeh: »S seboj imejte WC-papir. Papirja vseh vrst primanjkuje.« In koristnih: »Bodite radodarni pri cigaretah.« Skopost pri tobaku še danes v Rusiji velja za zelo slabo obnašanje, v vojni pa je to veljalo še desetkrat bolj. Priporočeno je bilo tudi, da si vedno sežete v roke, saj da je to glavni ruski način moškega pozdravljanja.
Z nekaterimi neumnimi nasveti pa so avtorji priročnika res ustrelili mimo: »Rusom ne pravite tovariš, ker se tako pozdravljajo med seboj samo sovjetski državljani. Raje uporabite besedo gospodin, ki pomeni gospod.« Lahko si predstavljate, da bi lahko Američan v Sovjetski zvezi s takšnim ravnanjem izzval še kakšen konflikt. »Gospod« je bil naziv, s katerim so se med seboj naslavljali plemiči v carski Rusiji. Če bi kaj takega rekli sovjetskemu komunistu, se bi lahko znašli v precej nerodni situaciji.
Na koncu najdemo še glavni poudarek knjige, ki mu lahko damo prav še danes: »Če ste prilagodljivi in znate misliti s svojo glavo, boste navadno ugotovili, da se da z ljudmi v Sovjetski zvezi v redu sporazumeti.«
Na koncu ameriški vojaki nikoli niso služili v ruskih deželah, moramo pa pohvaliti tale priročnik: Čeprav je nastal v časih najhujše vojne, je učil bralce, kako spoštovati Ruse in spoznavati njih ter njihov način življenja. To, tovariši, pa je vedno dobrodošlo.
Je pa Zahod med vojno materialno podpiral Sovjetsko zvezo. Spoznajte več o programu Lend-Lease, po katerem so Američani in Britanci zalagali Sovjete s hrano, orožjem ter vozili.