"Prijatelj otrok": Temna zgodba o fotografiji Stalina s sovjetsko deklico

Mihail Kalašnikov/Sputnik
Na fotografiji Josif Stalin drži v naročju majhno deklico s šopkom rožic in deluje kot dobri voditelj. Fotografija pa ni prav nič pomagala Engelsini Markizovi, katere starši so bili ubiti med čistkami v 30. letih.

Leta 1936 je Engelsina Markizova, 7-letna deklica iz Burjatije, dobila svojih 5 minut slave po fotografiranju s sovjetskih voditeljem Josifom Stalinom. A rezultat ni bil takšen, kot so pričakovali.

Deklica spozna voditelja

Ardan Markizov, oče deklice, je bil predan komunist, ki je svojo hčerko poimenoval po Friedrichu Engelsu in sina Vladlena po Vladimirju Leninu. Bil je uspešen sovjetski uradnih. Leta 1936 je delal kot ljudski komisar za agrikulturo v oddaljeni burjatsko-mongolski Avtonomni sovjetski socialistični republiki Sibiriji.

Za Markizova je bilo potovanje v Moskvo z burjatsko-mongolsko delegacijo in srečanje s Stalinom velika čast, njegova hčerka pa je bila v središču pozornosti.  "Tudi jaz sem si želela videti Stalina in sem prosila očeta, naj me vzame s seboj," se je Engelsina spominjala nekaj desetletij kasneje. "Nisi članica delegacije, kako te bodo spustili notri?" je odgovoril oče, mama pa jo je podpirala.

Ardan Markizov

Izkazalo se je, da so otroci lahko obiskali Kremelj brez posebnega dovoljenja, zato je Markizov hčerko vzel s seboj. Po neskončnih govorih uradnikov o napredku v kmetijstvu se je deklica iz dolgčasa odločila objeti sovjetskega voditelja.

"Vzela sem dva šopka rož in šla do predsedstva in si mislila: Dala mu bom te rože," je dejala Markizova. Čeprav je bil presenečen, je Stalin izgledal vesel, jo dvignil v naročje in jo posedel na mizo predsedstva. Dala mu je šopek in ko ga je objela, so novinarji začeli fotografirati.

Znamenita slika

"Imaš rada ure?" jo je vprašal Stalin. Pogumna deklica je odgovorila "da", čeprav nikoli ni imela svoje. Voditelj ji je podaril zlato uro, njeni družini pa gramofon. To pa nista bili edini darili.

Anatolij Alaj, režiser nedokončanega filma Stalin in Gelja, je citiral urednika časopisa Pravda Leva Mehlisa, ki je veselo dejal: "Sam Bog nam je poslal to majhno burjatsko deklico. Postala bo simbol veselega otroštva." In tako se je tudi zgodilo: potem ko je bila fotografija Stalina in Engelsine z naslovom "Prijatelj otrok" objavljena v vseh časopisih, je postala slavna.

"Ko sem prišla v hotelsko avlo naslednji dan, je bila ta napolnjena z igračami in drugimi darili. Ko sem šla s starši nazaj v Ulan-Ude, so me ljudje pozdravljali kot kasneje velike kozmonavte," se je spominjala Markizova. Georgij Lavrov, znameniti kipar, je ustvaril spomenik Stalinu in Gelji, ki je postal zelo priljubljen. Deklica je bila povsod, a ne za dolgo.

Padec

Leto in pol kasneje, 1937, se je vse končalo. Ardan Markizov, predan komunist, je bil aretiran. "Oče je bil prepričan, da je to napaka in da se bo vrnil," se je spominjala Gelja. Lažno je bil obtožen vohunjenja za Japonsko in junija 1938 je bil ustreljen. Njena pisma Stalinu naj se usmili očeta niso pomagala.

Sovjetski voditelj je ostal tiho, ko je dekličino življenje razpadalo. Oblasti so aretirale tudi njeno mamo Dominiko in jo izgnale v Kazahstan, kjer je leta 1938 umrla v skrivnostnih okoliščinah.

Markizova je bila prepričana, da so mamo ubili. Vodja lokalne tajne službe je Lavrentiju Beriji poslal pismo, da bi se Dominika lahko rešila s pomočjo hčerkinih "povezav" s Stalinom. Berija se je odločil, da je treba mamo odstraniti.

Engelsino so izbrisali iz javnega življenja. Stalin namreč ni mogel pozirati s "hčerko sovražnika naroda", obenem pa je bilo težko uničiti vse časopise in spomenike. Uradniki so zato uporabili zvito metodo in spremenili ime deklice. Od takrat naprej je bila ob Stalinu na slavni fotografiji Mamlakat Nahangova, znana mlada pionirka. Gelje Markizove ni bilo več.

Novo življenje

Engelsina Markizova leta 1989. Plakat v ozadju pravi:

9-letna sirota je uspela priti v Moskvo, kjer je živela s teto pod njenim priimkom Dorbejeva. Oblasti so se odločile, da ni nevarna. "Živela sem življenje navadnega sovjetskega državljana," je dejala. Dvakrat se je poročila in delala kot orientalistka. Leta 2004, le nekaj tednov po tem ko je Anatolij Alaj začel režirati film o njej, je umrla pri starosti 75 let.

"Šele, ko so ljudje začeli prihajati iz delovnih taborišč in je resnica o Stalinovem obdobju prišla na dan, sem razumela kaj je bil," je dejala in se spominjala, kako je jokala, ko je sovjetski voditelj umrl. Tudi drugi sovjetski prebivalci so jokali, saj je bil "prijatelj otrok" zelo karizmatičen.

Preberite še: Zakaj sovjetski ljudje niso verjeli, da je Stalin nasilen tiran

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke