Ruska bojna ladja Novik, nekoč najhitrejša na svetu, znova odkrita po 77 letih na dnu morja

Arhivska fotografija
Novik je bil ena od najhitrejših ladij svojega časa in proslavil se je v dveh svetovnih vojnah. Zmagoslavna zgodba pa se je naenkrat klavrno končala v eni od največjih katastrof v zgodovini sovjetske mornarice.

Legendarni ruski rušilec Novik, v sovjetskih časih znan pod imenom Jakov Sverdlov, se je potopil po eksploziji mine leta 1941. Našli so ga šele 77 let pozneje, 16. junija 2018, po skupni potapljaški akciji Rusov in Fincev.

Najhitrejši rušilec

Ruski car Nikolaj II. na rušilcu Novik

Novik je ugledal luč sveta leta 1910 in je bil najnaprednejši rušilec ruske Baltske flote. S hitrostjo 37,3 vozla (cca. 68 km/h) je bila to na začetku prve svetovne vojne celo najhitrejša ladja na svetu. Po izbruhu vojne so to ladjo uporabljali predvsem za miniranje dostopov do glavnih ruskih pristanišč na Baltskem morju.

4. avgusta 1915 je Novik dosegel veliko zmago nad najnovejšima nemškima rušilcema V-99 in V-100, ki sta iskala čisto pot med posejanimi minami. Pozneje je lovil nemške konvoje v zalivu Bråviken blizu Norrköpinga in sodeloval v neuspešni obrambi otočja Moonsund oktobra 1917.

V obdobju med obema vojnama na plovilo niso pozabili. Nasprotno, doživelo je vrsto popolnih modernizacij, ki so povečale njegov izpodriv in strelno moč. 13. julija 1926 so ladjo Novik preimenovali v Jakov Sverdlov, po enem od vodilnih ruskih revolucionarjev.

Ob začetku velike domovinske vojne (1941-1945) je Jakov Sverdlov spremljal sovjetske konvoje, lovil sovražnikove ladje in podmornice ter nudil strelno podporo kopenskim četam. Nekaj časa je imel status glavne bojne ladje sovjetske Baltske flote.

Toda nato je nastopil usodni 28. avgust 1941. Rušilec je sodeloval v obsežnem osvobajanju Talina, ko se je 225 ladij z enotami 10. strelskega korpusa na krovu poskušalo prebiti do Kronštadta med obsežnim napadom nemških in finskih zračnih sil. Sovjeti so izgubili preko 60 ladij in 8000 mož.

Med izgubljenimi plovili v tej katastrofi je bil tudi Jakov Sverdlov. Rušilec je naletel na mino in se potopil nekje v bližini otoka Mohni v Finskem zalivu. Skupaj z ladjo je življenje izgubilo 114 potnikov in članov posadke.

Iskanje legende

Vrsto let točna lokacija legendarne ladje ni bila znana. Na koncu so ladjo Jakov Sverdlov našli po zaslugi prizadevanj zgodovinarja Mihaila Ivanova.

Ivanov je v nemških arhivih našel poročilo o bombardiranju podmornice Š-406 blizu estonskega polotoka Juminda leta 1943. Ta podmornica pa je v resnici izginila že prej, blizu otoka Bolšoj Tjuters. Izkazalo se je, da so piloti nemške Luftwaffe mislili, da vidijo sovjetsko podmornico, v resnici pa je šlo za potopljeno ladjo Jakov Sverdlov.

16. junija 2018 je skupna odprava združenj Poklon ladjam velike Zmage iz Rusije in SubZone s Finske organizirala iskalne ekipe na lokaciji plovila. Identiteta je bila dokončno potrjena, rušilec je ležal 75 metrov globoko pod morsko gladino.

Eksplozija mine je presekala trup ladje na polovico. Na zadnjem delu sta bila še vedno jasno vidna napis "Jakov Sverdlov" in simbol Sovjetske zveze. Odkrili so tudi več 102-milimetrskih artilerijskih topov, ki so šli v dodatno preiskavo. Ekipa se namerava potopiti še večkrat in podrobneje preučiti plovilo.

Spoznajte deset najslavnejših ladij v zgodovini ruske mornarice.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke