Pesem Kuba, moja ljubezen
Besedilo te pesmi je kmalu po njenem nastanku preraslo v vsakdanjo frazo. Napisala sta jo dva izmed najboljših sovjetskih skladateljev, Aleksandra Pahmutova in Nikolaj Dobronravov. Pesem je bila tempirana na obisk Fidela Castra v Bratsku leta 1962.
Kubanski ritmi in revolucionarni naboj so bili glavna asociacija sovjetskih ljudi na ta otok v prvih letih po revoluciji in ravno o teh govori pesem. Kuba, moja ljubezen je bila izjemno priljubljena in se je znašla na seznamu mnogih izvajalcev. Med drugimi sta jo izvajala tudi Muslim Magomedov in Josif Kobzon. Kobzon je med nekim novoletnim programom ob prepevanju celo nastopal v opravi kubanskega revolucionarja.
Castrovi portreti
N. Klevcov / RIA Novosti
Glavna heroja kubanske revolucije sta Fidel Castro in Ernesto Che Guevara. Prvega je slavila generacija 60. let, drugega pa mladi v 21. stoletju. Mnogi veliki sovjetski umetniki in kiparji, na primer Lev Kerbel, so Castra imeli za nekakšno muzo.
Fidel Castro je bil čedna in karizmatična osebnost z zanimivimi obraznimi potezami in neverjetno notranjo energijo. Zaradi teh lastnosti je bil privlačna figura za mnoge sovjetske slikarje, ki so slikali portrete Castra tako v obdobju Hruščova kot Brežnjeva.
Eden izmed prvih Rusov, ki je obiskal Kubo v 60. letih, je bil umetnik strogega sloga Pjotr Osovski, ki je narisal skico Castra med kosilom, ko se je kubanski voditelj pogovarjal s sovjetskimi gimnastiki.
Poezija Jevgenija Jevtušenka
RIA Novosti
Pesnik Jevgenij Jevtušenko je prav tako sodeloval pri zgodnjih kulturnih izmenjavah med Sovjetsko zvezo in Kubo. Po svojem potovanju na otok, med katerim je spoznal Castra, je Jevtušenko napisal pesem z naslovom Jaz sem Kuba. Leta 1964 je pesnik svoje delo spremenil v gledališko predstavo, iz katere je kasneje Mihail Kalatozov napravil film. Pesem pripoveduje zgodbe navadnih Kubancev na predvečer revolucije.
Maja Plisecka in opera Carmen
Solovjev / RIA Novosti
Legendarna opera Carmen velja za enega največjih klasičnih baletov in eno najbolj prepoznavnih predstav druge polovice 20. stoletja. Leta 1967 je Castrov koreograf Alberto Alonso na prošnjo balerine Maje Plisecke pripravil balet na glasbo te opere v kompoziciji ruskega skladatelja Rodiona Ščedrina. Za tiste čase je bila zadeva škandalozna. Prvič, Plisecka je stala plosko na nogah, kar je za akademske plese nesprejemljivo. Drugo, kar je razjezilo sovjetske cenzorje, pa je bil odkrit seksualen značaj, ki ga je Plisecka izražala med plesom v vlogi Carmen.
Turneje zasedb kubanske glasbe
Vladimir Pervencev
V primerjavi s prevladujočim uradnim sovjetskim kulturnim programom so bile predstave kubanskih zasedb med turnejami po ZSSR kot iz neke druge civilizacije. Kubanski glasbeniki so s kitarami in marakami izvajali sinkopirane melodije, medtem ko so plesalci v pisanih kostumih vihteli boke po odru. Sovjetsko občinstvo je bilo navdušeno. Mladi so začeli zahajati na plesne tečaje kubanskih plesov raje kot na gimnastiko. Ta fascinacija s kubansko kulturo se je ohranila še desetletja.
Morda vas zanima tudi, zakaj je Castro granatiral ameriško ladjo iz ruskega tanka.