Leta 1991, le nekaj mesecev pred razpadom Sovjetske zveze, je sovjetske televizijske gledalce šokiralo dogajanje v oddaji Peto kolo (Pjatoe koleso). Moža, ki sta izgledala skrajno resno – voditelj Sergej Šolohov ter domnevno »politik in igralec« Sergej Kurjohin (v resnici avantgardni glasbenik in pisatelj), sta v studio razpravljala o oktobrski revoluciji leta 1917.
Naenkrat Kurjohin ponudi zelo zanimivo hipotezo: voditelj boljševikov Vladimir Lenin sploh ni bil človek, ampak goba!
Gobja osebnost
Kurjohin je najprej v raztresenem diskurzu pripovedoval o naravi revolucij in svoji odpravi v Mehiko, kjer je v starodavnih templjih videl freske s podobami, ki so močno podobne dogodkom iz leta 1917. Nadaljeval je z avtorjem Carlosom Castanedo, ki je opisal navade srednjeameriških Indijancev. Ti so namreč pili psihotropne pijače iz določenih vrst kaktusov, ki naj bi dale človeku vidno sliko o velikih podvigih, ki jih želi izpeljati.
»Poleg kaktusov Castaneta navaja tudi gobe med posebnimi stvarmi s halucinogenim učinkom,« je razlagal Kurjohin in nato citiral Leninovo pismo vodilnemu marksistu Georgiju Plehanovu: »Včeraj sem pojedel veliko gob. Počutil sem se izvrstno.« Izpostavil je, da ima rdeča mušnica, ki raste v Rusiji, halucinogene učinke. Kurjohin je predpostavil, da je Lenin užival te gobe in doživel posebno psihedelično izkušnjo, ki mu je na novo odprla misli in vnaprej ponazorila veliko revolucijo.
Kurjohin je nadalje zatrdil, da takšnih gob ni užival samo Lenin, ampak tudi drugi boljševiki. »Oktobrsko revolucijo so izpeljali ljudje, ki so uživali halucinogene gobe vrsto let. Njihovo osebnost je postopoma zamenjala gobja, saj je osebnost mušnice veliko močnejša od človeške. Lenin je bil goba,« je izpeljal sklep z resnim, hladnim obrazom.
Šala je šla predaleč
Po senzacionalni izjavi je program trajal še kakšnih 20 minut. Kurjohin in Šolohov sta naštevala nešteto »dokazov« o Leninovi nagnjenost h gobam, od tega, da je rad nabiral gobe, do primerjave med shemo Leninovega oklepnega vozila in shemo podgobja.
Na neki točki je tudi njima ušel smeh, ob trditvi, da sta sovjetska srp in kladivo v bistvu kombinacija gobe in nožiča gobarja.
Ampak kljub temu smehu je na tisoče ljudi vzelo vsebino oddaje smrtno resno.
Če se govori o Leninu, bo že držalo
»Ko bi le Korehin govoril o komerkoli drugem, bi njegove besede hitro zavrnili, češ da gre za šalo. Ampak Lenin! Kdo vendar bi se šalil na račun Lenina? Sploh na sovjetski televiziji,« je Aleksej Jurčak pomenljivo pojasnil, zakaj so sovjetski gledalci tako nasedli povedanemu.
Nato je vseeno poudaril, da sicer niso gledalci nujno takoj verjeli, da je bil Lenin res goba. So pa gledalci Kurjohina obravnavali kot resnega raziskovalca. Gledalci so klicali na televizijo in pisali pisma s pozivom, naj televizijska hiša potrdi ali zavrne teorijo, da je bil boljševiški voditelj v resnici gliva.
Jurij Pilipenko / Global Look Press
Sergej Šolohov, ki je pripravil oddajo s Kurjohinom, je pozneje povedal: »Naslednji dan po oddaji je delegacija starih boljševikov prišla k lokalni partijski referentki za ideologijo in zahtevala odgovor: 'Je bil Lenin res goba ali ne?' 'Ne. Saj sesalec ne more biti rastlina,' je odločno odvrnila.« Šolohov je dejal, da sta bila s Kurjohinom šokirana nad takšnim odgovorom. Zatem naj v enem časniku objavil še odgovor na njeno izjavo, da sta s kolegom vendar celo uro dokazovala, da gobe niso niti rastline niti živali. V resnici je povsem mogoče, da si je tole zgodbico Šolohov izmislil, tako kot sta si s Kurjohinom izmislila celotno vsebino TV oddaje.
Sovjetski absurdi in vera v medije
Na idejo o takšni oddaji je prišel Kurjohin, ki imel rad takšne duhovite prevare. Konec 80-ih in v začetku 90-ih so se sovjetski mediji spreminjali. Novinarji so prvič dobili več svobode, a so mnogi v tej svobodi začeli govoriti neumnosti.
Kurjohinova vdova Anastasija se spominja: »Enkrat sva gledala TV oddajo o smrti Sergeja Jesenina (ruski pesnik, ki je leta 1925 storil samomor). Voditelj je 'dokazoval', da so Jesenina v resnici umorili, s popolnoma absurdnimi argumenti. Predvajali so fotografije s pesnikovega pogreba in voditelj je rekel: 'Poglejte, tale moški je gledal tja, tisti pa gleda v drugo stran, torej je bil Jesenin umorjen.' Kurjohin je to videl in rekel Anastasiji: 'Veš, s takšnimi 'dokazi' lahko dokažeš karkoli.« In to je tudi storil.
Aleksej Jurčak je pojasnil, da so lažna oddaja in reakcije ljudi zelo dobro pokazali, kako ljudje kjerkoli na svetu preveč verjamejo medijem, ne da bi preverili dejstva: »Če je nekaj v medijih, bo že držalo,« je zapisal Jurčak.
Kurjohinova provokacija je na smešen način dokazala: ljudi lahko prepričaš v najbolj bizarne nesmisle, če zveniš dovolj samozavestno.
Kar se tiče nasedanja medijskim manipulacijam, danes ni dosti drugače. Preberite še prispevek iz sodobne Rusije z naslovom Kako ruska javnost naseda izmišljenim novicam: pet smešnih primerov.