Nikita Hruščov: glasnik odjuge

Med letoma 1953 in 1964 je Sovjetski zvezi predsedoval prvi sekretar komunistične partije Sovjetske zveze in simbol odjuge Nikita Hruščov.

Doba odjuge je čas rušenja Stalinovega kulta, Gagarinovega poleta v vesolje, hruščovk (cenene stanovanjske gradnje), razcveta književnosti in kinematografije, disidentstva ter kubanske raketne krize.

Njegova svetovljanska biografija razkriva, da je bil veliko več kot navaden birokrat.

V okolici Kurska rojeni Hruščov je pri 30 postal prvi sekretar Ukrajinske komunistične partije. O njegovi liberalni usmeritvi ni bilo ne duha ne sluha – pa kaj še, dolgoletni Stalinov somišljenik je neusmiljeno obračunaval s tako imenovanimi sovražniki ljudstva.

Na kremeljskih zabavah bi naj na Stalinovo povelje – čemur se ne gre preveč čuditi – v tradicionalni ukrajinski noši plesal ukrajinski ples hopak.

Po Stalinovi smrti je zelo hitro prevzel državne vajeti. Rezultat? Rehabilitacija političnih zapornikov in uvedba potnih listov za kmete, ki se prej niso smeli svobodno gibati.

Toda resnici na ljubo je bil bolj usmerjen v prihodnost kot sedanjost, o čemer priča njegov slogan: »Prehiteli bomo Ameriko in ji zavladali!«

Ljudem je obljubljal komunistični režim in v isti sapi dodal, da bo nastopil šele leta 1980, iz česar se je rodila šala: leta 1980 smo namesto komunizma gostili olimpijske igre.

Bil je karizmatičen in očarljiv vodja, čigar voluntarizem je bil v času Brežnjeva tarča kritike. Kakorkoli že: bil je prava oseba za državno prebujo.

Bil je vrelec idej in pobudnik kampanje Osvajanje celine. Zviška je gledal na abstraktne umetnine razstavljene v Manežu, češ: »Osli so profesorji za vas!« Na njegov ukaz so po državi množično sadili koruzo, ki so jo – pa naj se sliši še tako absurdno – na vsak način hoteli vzgojiti celo v Kareliji, kjer za rast ni nobenih pogojev.

Angliji in Franciji je grozil z napadom, izpuščal politične nasprotnike in s tanki preprečil madžarsko revolucijo.  Po eni strani je dal glas disidentu Solženicinu, po drugi pa s streli zadušil miroljubne novočerkaške demonstracije.

Hruščov je imel prepoznaven nastop s sočnimi govori, iz katerih so bruhale domislice; ameriškim diplomatom je zabrusil: »Zravnali vas bomo z zemljo!« in: »Imamo samo eno nerešeno ozemeljsko vprašanje: kdo bo koga zravnal z zemljo!« Nixonu je nekoč zabrusil: »Ti bomo že pokazali, pasji sin!« (v pomenu »Zagrenili vam bomo v življenje!« oziroma v ruščini: »Boš že videl Kuzmino mamo!«), Američani pa dolgo niso razumeli, kaj bi naj ta lajež pomenil.

Na konferenci ZN je med razpravo o madžarski krizi s čevljem tolkel po mizi. Nepozabno in za vse ostale nedopustno dejanje!

Bil je živahen, čustven, strasten mož brez kakršnegakoli občutka sramu. Mao Tse-tunga je ozmerjal s staro šaro, predstavnikom ZN pa je zabrusil: »Kaj vam bo graščina, če ste reveži!«

V pogovoru z newyorškim županom Robertom Wagnerjem je povedal: »Malo je manjkalo, pa bi vas preimenoval v Roberta Petroviča. Nekoč sem namreč delal v tovarni pod vodstvom Roberta Petroviča Wagnerja.« Očitno je premogel tudi nekaj človeške topline.

Ni bil megaloman kot Stalin, temveč preprost (tudi v domačem okolju), živahen, glasen človek s krompirjevim nosom in štrlečimi ušesi, zaradi česar je bil videti kot kak ruski kmet ali prodajalec vina.

Kar naprej je krilil z rokami. Na večernih zabavah je njegov konjak poplesaval stokrat bolj kot on.

Menda so po radiu kar naprej predvajali njegove priljubljene vaške napeve. Oboževal je radio in napredno vojaško tehnologijo.

Tako imenovan Ivan Bedak je bil tarča posmeha in ljubljenec množic. Z eno besedo: bil je očarljiv možak.

Njegov grob na pokopališču Novodeviči v Moskvi krasi spomenik znamenitega kiparja Ernsta Neizvestnega, ki se ga je Hruščov enkrat pošteno verbalno lotil.

Toda v oporoki si je zaželel, naj mu spomenik postavi sam Neizvestni, ki je upodobil predsednikovo glavo v črno-belem okvirju. Nič nenavadnega: tako kompleksnega človeka ni mogoče upodobiti z eno samo barvo.

Ste videli, kako je Hruščov Krim podaril Ukrajini?

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.