Šest vojn, ki se jim je Rusija za las izognila

1. Rusko veleposlaništvo v Teheranu (1829)

Ko je skupina jeznih Perzijcev pobila ruske diplomate v Teheranu, so bili vsi prepričani, da je vojna med Rusijo in Perzijo neizbežna. Težava je bila edino v tem, da je Ruski imperij takrat bil že v vojni z Otomani in ni mogel hkrati odpreti še ene fronte.

Perzijsko javnost je razburil turkmenčajski sporazum (1828), s katerim se je zaključila zadnja rusko-perzijska vojna (1826 – 1828). Perzija je bila prisiljena plačati visoke reparacije in odstopiti precejšen del svojega ozemlja, nakar je padla v dolgotrajno gospodarsko in politično krizo.

11. februarja 1829 je množica jeznih Perzijcev vdrla v rusko ambasado v Teheranu in pobila trideset diplomatov in njihovih kozaških stražarjev. Med žrtvami je bil tudi znani ruski dramatik in pesnik Aleksander Gribojedov.

Kljub temu incidentu se državi nista spustili v ponovno vojno, saj nobena ni bila pripravljena nanjo. Perzija je poslala odposlanca na ruski dvor z opravičilom in darili, ki jih je car Nikolaj I. z veseljem sprejel.

2. Incident v Pandžehu (1885)

»Veliko igro« - tako so poimenovali konflikt med Rusijo in Britanijo v boju za geopolitično prevlado v Srednji Aziji - so spremljali manjši obmejni spopadi. Incident v Pandžehu pa je oba imperija pripeljal na rob odprte vojne.

Ruska vojska je leta 1885 vstopila na ozemlje emirata Afganistan, ki je bil takrat pod protektoratom Velike Britanije. Britanci so bili zaradi ruskega vdora na njihovo interesno območje zelo zaskrbljeni in spodbudili afganistanskega emirja, da s silo prežene Ruse.

Bitka se je končala z odločilno zmago Rusije, nakar so se Britanci začeli pripravljati na neposreden spopad. V luči resnega vojaškega spopada med imperijema so ruski diplomati uspeli prepričati Britance, da bo Rusija ustavila nadaljnjo ozemeljsko širitev v tej regiji, in umirili situacijo.

3. Incident na Dogger Banku (1905)

Že tako usodna (za Rusijo) rusko-japonska vojna bi se lahko sprevrgla v še večjo katastrofo, saj se je Velika Britanija pripravljala na vstop v vojno na strani Japoncev. Ko je ruska eskadra zapustila Baltsko morje in se podala na Daljni vzhod, je pri angleški obali naletela na ribiške ladje, za katere so zmotno mislili, da so japonska flota. Razlog za zmedo je bila gosta megla, zaradi ruskega ognja pa je potonila ena ribiška ladja, pri čemer je življenje izgubilo nekaj britanskih ribičev.

Razjarjeni Britanci so rusko eskadro označili za »floto norcev« in se začeli pripravljati za vojno. Rusija je na srečo plačala odškodnino ribičem, s čimer se je incident končal po mirni poti.

4. Kubanska raketna kriza (1962)

Kriza z raketami na Kubi je skoraj privedla do jedrske vojne. Hladna vojna bi se kmalu lahko sprevrgla v »vročo«, potem ko so Američani leta 1961 na ozemlju Turčije postavili balistične rakete Jupiter. Z njimi bi lahko dosegli Moskvo, zato so Sovjeti to potezo ocenili kot veliko nevarnost.

V odgovor je Sovjetska zveza na Kubo poslala preko 50.000 vojakov in postavila jedrske balistične rakete. Karibski otok je kmalu zatem blokirala ameriška mornarica. Samo intenzivno sodelovanje Nikite Hruščova in Johna Kennedyja je oktobra leta 1962 preprečilo jedrsko vojno. Sovjeti so umaknili svoje rakete iz Kube, ZDA pa svoje iz Turčije.

5. Sovjetsko-kitajski obmejni konflikt (1969)

Obmejni konflikt na otoku Damanski (Dženbao) na reki Usuri je skoraj sprožil neposreden vojaški spopad med dvema največjima socialističnima državama na svetu. Otok sta si namreč lastili tako ZSSR kot Kitajska. Temu, da obmejni konflikt ni prerasel v vsesplošno vojno, je botrovala velika sreča.

Marca 1969 so se sovjetski obmejni vojaki dva tedna spopadali z mnogoštevilnimi pripadniki Kitajske narodnoosvobodilne vojske. Prišlo je celo do uporabe raketne artilerije BM-21 Grad, ki je dobesedno zravnala z zemljo nekaj kitajskih vodov.

Sovjeti so izgubili 58 vojakov, medtem ko kitajske izgube niso bile uradno objavljene. Ocenjuje se, da so Kitajci izgubili preko 600 vojakov. Kitajska s konfliktom ni želela nadaljevati in otok Damanski je bil razglašen za nikogaršnje ozemlje. Ta status je ohranil do leta 1991, ko je vendarle pripadel Kitajski.

6. Lažen jedrski preplah v ZSSR (1983)

Usoda celega sveta je 26. septembra 1983 obvisela v rokah enega človeka. Sovjetski sistem za zgodnje odkrivanje jedrskih napadov v tajnem oporišču Serpuhov-15 blizu Moskve je zaznal izstrelitev ameriških medcelinskih balističnih raket.

Sovjetski odgovor in s tem začetek tretje svetovne vojne je bil popolnoma odvisen od odločitve enega človeka – podpolkovnika Stanislava Petrova. Petrov je bil takrat dežurni častnik, ki je na razpolago imel samo nekaj minut, da analizira vse dostopne informacije in sprejme pravo odločitev.

Na srečo se je vse končalo s tem, da je Petrov sklenil, da gre za napako v sistemu. V Moskvo je sporočil, da gre za lažni preplah. S tem se je svet izognil zagotovljeni jedrski katastrofi.

Podrobneje o dramatičnih trenutkih leta 1983 in zgodbi Stanislava Petrova si lahko preberete v tem prispevku.