Kako je ruska »flota norcev« skoraj začela vojno z Veliko Britanijo

Bojna ladja Orjol pri Kronštadu, 1904.

arhivska fotografija
Napaka ruskih mornarjev je državo leta 1904 privedla na rob vojne z Britanci. Če bi res prišlo do izbruha, državi ne bi nikoli sklenili zavezništva med prvo svetovno vojno in ta bi potekala precej drugače.

Rusko floto med rusko-japonsko vojno bi lahko poimenovali »flota pogubljenih«, saj je bila skoraj popolnoma uničena v bitki pri Cušimi. Na poti do Pacifika je taista flota skoraj pomotoma začela vojno z Veliko Britanijo.

2. oktobra 1904 je drugi pacifiški eskadron zapustil pristanišča v Baltskem morju in se odpravil na Daljni vzhod. V boj za Ruski imperij je bilo poslanih preko 30 bojnih ladij. Preden so dosegli svoj cilj, pa so ruski vojaki povzročili t. i. incident pri Dogger Banku, zaradi katerega so Britanci skoraj napovedali vojno Rusiji.

Živčna plovba

Bojna ladja Avrora, ki je utrpela prijateljski ogenj.

Ruska flota je morala premagati dolgo pot, da se je prebila iz Evrope v Azijo. Pred odhodom so mornariške častnike opozorili, da jih lahko kjerkoli na poti napadejo japonske bojne ladje, zamaskirane v trgovske.

Posadke so bile tako že v samem začetku v bojni pripravljenosti, zato so v vsaki ladji, ki so jo srečali, videli potencialnega sovražnika. »Častniki so ves čas iskali komaj vidne luči na obzorju kot znak sumljivih ladij,« se je spominjal Vladimir Kostenko, ki je služil kot častnik na bojni ladji Orjol.

To živce parajoče čakanje pa je okužilo tudi mornarje. »Mornarji so izkoristili vsako priložnost, da so častnike spraševali o tem,« je pisal Kostenko.

Ko je flota obplula Dansko, je ena izmed ladij poročala, da so opazili japonske balone. Ta nepotrjena informacija je povzročila dodatno napetost pri posadkah.

Usodna napaka

Britanska razglednica, ki obeležuje incident pri Dogger Banku.

Napetost, ki je prevzela posadke, se je kmalu nepričakovano sprostila v obliki, ki je prestrašila vse.

V megleni noči, 21. oktobra, je eksadron priplul na območje Dogger Banka blizu angleške obale, kjer se je nahajala skupina neznanih ladij, katere so Rusi pomotoma prepoznali za japonske torpedne čolne. Ladjevje je odprlo divji ogenj.

Nato je ruske ladje zajel kaos. Luči so v popolni temi švigale sem ter tja v vse smeri. Poleg velikih topov so uporabili tudi strojnice, kot da bi se sovražnik poskušal vkrcati na ruske ladje, kar seveda ni bilo res.

»Doživeli smo ognjeni krst, ampak nismo vedeli, proti komu se borimo,« je zapisal Kostenko.

Luknja v ribiški ladji St. Moulmein, ki jo je napravila ruska mornarica.

Rusi so kmalu spoznali, da je šlo za napako. »Japonski torpedni čolni« so bili v resnici britanske ribiške ladje. Za posledicami ruskega napada je potonila ena ladja, pet pa jih je bilo poškodovanih. Dva ribiča sta umrla, šest pa je bilo ranjenih.

Tudi ruske sile so utrpele izgube. Bojna ladja Avrora, bodoči simbol ruske revolucije, je utrpela prijateljski ogenj, ki je smrtno ranil duhovnika, služečega na ladji.

Britanci se pripravijo na spopad

Britanski ribiči pred pričanjem pred komisijo.

Britanska javnost je bila zaradi incidenta razjarjena, lokalni tisk pa je ruske mornarje označil za »pirate« in »floto norcev« ter zahteval glave častnikov, ki so bili odgovorni za to.

»Skoraj nepojmljivo je, da lahko kdorkoli, ki se ima za pomorščaka, ne glede na strah, ki ga preživlja, dvajset minut neprekinjeno obstreljuje floto ribiških ladij, brez da bi ugotovil, za kakšno tarčo pravzaprav gre,« je pisal Times.

Skoraj 30 ladij britanske domače flote (Home fleet) je dobilo ukaz za priprave na vojno, medtem ko se je križarka HMS Lancaster podala za ruskimi ladjami iz španskega pristanišča Vigo in jih spremljala vse do Kanarskih otokov.

»Prisiljeni smo bili, da tiho toleriramo ta »žaljiv« konvoj. Mornarji so z zvezanimi rokami opazovali to trmasto angleško potezo,« je pisal Kostenko. Odnosi med državama so padli na najnižjo točko v 20 letih.

Mirna rešitev

Preiskovalna komisija

V izogib vojni so predstavniki Rusije in Velike Britanije na koncu sedli za pogajalsko mizo, vzpostavljena je bila tudi neodvisna mednarodna komisija.

Rezultati skoraj dvomesečne preiskave pa so bili tako nejasni, da z njimi niso bili zadovoljni ne eni ne drugi. Razglašeno je bilo, da je Rusija odgovorna za smrt ribičev. Po drugi strani so ruski mornarji opravičevali svoje dejanje z razlago konteksta pričakovanja japonskega napada.

Na koncu se je konflikt umiril, ko je Rusija pristala na plačilo odškodnine v višini 66.000 funtov.

Državi sta se tako izognili vojni in, kar je še pomembneje, dve leti zatem podpisali britansko-ruski sporazum, postali tesni zaveznici ter uživali 10 let trajajoče strateško partnerstvo, ki ga je prekinil padec monarhije v Rusiji leta 1917.

Preberite še: Deset slavnih ladij v zgodovini ruske mornarice

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke