Trump poziva k umiku ZDA iz sporazuma o jedrskem orožju – zakaj je sporazum sploh bil podpisan?

Getty Images
Pred malo več kot 30 leti sta se Ronald Reagan in Mihail Gorbačov dogovorila, da bosta ZDA in Sovjetska zveza uničili celo vrsto jedrskih orožij, da bi preprečili uničujoč vojaški konflikt v Evropi. Danes bi ZDA utegnile sporazum preklicati.

Predsednik ZDA Donald Trump je 21. oktobra dejal, da ZDA načrtujejo umik iz Sporazuma o jedrskih raketah srednjega dosega (INF), ki sta ga leta 1987 podpisala predsednik ZDA Ronald Reagan in sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. »Prekinili bomo sporazum in izstopili,« je Trump rekel novinarjem med shodom v Nevadi.

Medtem ko politični analitiki razpravljajo o možnih posledicah, pa moramo razumeti, kakšen pomen je prvotno nosil sporazum. Pot do sporazuma INF ni bila lahka, Evropa je bila na robu jedrske vojne. Da bi bolje razumeli pomembnost sporazuma, moramo odgovoriti na nekaj vprašanj.

1. Kako je bilo z raketami v 80-ih?

Leta 1977 je v sklopu načrtov za modernizacijo svojega arzenala Sovjetska zveza predstavila novo raketo, namenjeno za namestitev v vzhodni Evropi. Treh 150-kilotonskih jedrskih konic obstoječi orožarski sporazumi niso regulirali, lahko pa bi zadele katerokoli mesto v zahodni Evropi in ga spremenile v prah, še preden bi NATO in ZDA sploh lahko odreagirala.

2. Kaj pa je raketa srednjega dosega?

Po mednarodni klasifikaciji ta kategorija jedrskih sil vključuje jedrske rakete z dometom od 500 do 1000 kilometrov (kratki doseg) in od 1000 do 5500 kilometrov (srednji doseg). Takšne rakete dosežejo svoj cilj hitreje kot medcelinske balistične rakete in, kar je še posebej pomembno, zaradi primerljivo krajše razdalje jih ni pokrival obstoječi sporazum o omejevanju strateškega orožja iz leta 1972.

3. Zakaj je Sovjetska zveza grozila Evropi?

Sovjetski cilj je bil zamenjava starih raket SS-4 in SS-5 s SS-20, s čimer je ZSSR želela doseči prevlado v Evropi. Je pa takšen korak močno poslabšal odnose z Zahodom.

»Zahod in tudi Kitajska sta bila resno zaskrbljena nad namestitvijo tega orožja. To so dojemali kot dokaz, da se Sovjeti pripravljajo na omejeno jedrsko vojno,« je pisal zgodovinar Aleksej Bogaturov.

Najbolj ranljivo se je počutila zahodna Evropa: morebiten množičen sovjetski napad bi lahko takoj izbrisal celotno evropsko vojaško infrastrukturo, še preden bi ameriški zavezniki sploh lahko odreagirali.

4. Kako so se odzvali na Zahodu?

ZDA, vodilna država v zvezi NATO, so se odzvale odločno. Leta 1983 so bile nameščene nove ameriške rakete: Pershing II v Zahodni Nemčiji in še več drugih manevrirnih raket v Belgiji, Italiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji. Te rakete so bile sposobne zadeti cilje v večjem delu Evrope pod sovjetskim nadzorom.

5. Kaj je sledilo potem?

Tako sovjetski kot zahodni politiki so se zavedali, da je nujno potrebno umiriti napetosti, saj je bila Evropa kot sod smodnika, ki bi lahko vsak čas eksplodiral. Več krogov pogovorov je propadlo, ker so trije sovjetski voditelji – Leonid Brežnjev, Jurij Andropov in Konstantin Černenko – med procesom pogajanj umrli. Končno sta leta 1987 Gorbačov in Reagan dosegla dogovor ter podpisala sporazum.

Sporazum o jedrskih raketah srednjega dosega je obvezal ZDA in Sovjetsko zvezo, da odstranita vse rakete kratkega in srednjega dosega (od 500 do 5500 km). Moskva pa je morala uničiti svoje rakete ne samo v Evropi, ampak tudi v Aziji.

Obe stranki sta izpolnili svoje obveze po sporazumu in uničili vse svoje tovrstne raketne sisteme: Sovjetska zveza 1846, ZDA 846.

»To je bil preboj: prvič v zgodovini sta se obe strani strinjali, da uničita cel razred povsem novih in zelo učinkovitih orožij, kar je resno izboljšalo situacijo v Evropi in na Daljnem vzhodu,« je pisal Aleksej Bogaturov.

Sporazum predstavlja prelomnico v zgodovini hladne vojne, ki je pomirila mednarodne odnose in izboljšala svet. Danes bo ta dosežek morda razveljavljen.

Preberite še:

Kako je Zahod pretental Gorbačova: Objavljeni zapisi obljub o neširjenju Nata na vzhod

Kaj vemo o "skrivnostnih ruskih raketah", ki te dni tako skrbijo NATO?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke