Kako so britanske podmornice branile Rusijo med prvo svetovno vojno

Čeprav sta državi bili zaveznici, so se ruske in britanske sile med vojno redko borile z ramo ob rami. Oboji so imeli namreč svojo fronto in lastne strateške cilje. A obstaja še ena, manj znana epizoda v tej vojni, kjer sta oba velika imperija združila moči v Baltskem morju za boj proti nemški mornarici.

Nevarna pot

Britanci so ugotovili, da morajo, če želijo oslabiti nemško gospodarstvo, prekiniti dobavo železove rude iz Švedske. Ker tega niso mogli storiti sami, so izkoristili pomoč ruskih bojnih ladij in pristanišč.

Poleg izpolnjevanja strateškega cilja je prisotnost britanske flotilje na Baltiku imela precejšen psihološki učinek. Winston Churchill, takrat prvi lord admiralitete, je Rusom želel pokazati, da jih zavezniki niso pozabili, in da stoji Velika Britanija v tej vojni trdno za Rusijo.

Britanska podmornica HMS L27

Getty Images

Idejo o tem, da pošljejo ladje, so kmalu opustili, saj te nikakor ne bi mogle priti skozi danske prelive, ki jih je minirala in nadzorovala nemška mornarica.
Kjer ni bilo primerno za ladje, pa je uspelo podmornicam. Oktobra 1914 so se tri britanske podmornice poskušale prebiti do Baltika. Dvema je uspelo, tretja pa je bila prisiljena v umik.

Huda zima

Prihod britanskih podmornic je bil za Ruse popolno presenečenje, saj o namerah svojih britanskih zaveznikov niso bili obveščeni vnaprej. Ne glede na to, so bili Britanski mornarji toplo sprejeti v Revalu (današnji Tallinn), ki je postal njihova baza.

Preden so se spopadli z Nemci, pa je prišel spopad s hudo zimo, kar ni bila lahka naloga. Od januarja do aprila so bile podmorniške operacije na Baltiku praktično neizvedljive. Lopute in periskopi so bili zamrznjeni in mornarji so morali uporabiti kladiva, da z njih odstranijo led.

Povrhu vsega so britanski mornarji nosili uniforme, ki niso zagotavljale dovolj dobre zaščite pred mrazom. A prava katastrofa za njih je bilo pomanjkanje njihovega priljubljenega ruma. Rešitev za ta problem je sicer ponudila ruska vodka.

Serija zmag

Britanska podmornica HMS E1

Getty Images

Poleti so britansko flotiljo v Baltiku okrepile še tri dodatne podmornice. Takrat je nemška mornarica začela z izvajanjem obsežne operacije in začela prodirati v Riški zaliv.
Čeprav je bilo število nemških ladij dvakrat večje od celotne ruske baltske flote, so Rusi napad odbili. Britanski mornarji so pri obrambi igrali pomembno vlogo. Podmornica HMS E-1, ki ji je poveljeval kapitan Noel Laurence, je hudo poškodovala eno od najpomembnejših nemških bojnih ladij, križarko Moltke, zaradi česar so Nemci opustili svoje načrte za amfibijski napad na Rigo.

Car Nikolaj II. je Laurencea osebno nagradil s križcem sv. Jurija in ga poimenoval za »rešitelja Rige«.

Ne glede na to, pa je bila glavna naloga Britancev še zmeraj odrezati dobavo švedskega železa Nemčiji. Novembra 1915 so ruske in britanske podmornice tako potopile 14 sovražnikovih tovornih ladij.

Po revoluciji

Leta 1916 so bili britanski mornarji prisiljeni k počitku. Nemci so namreč izboljšali svojo taktiko proti podmornicam in uspeli precej omejiti dejavnost zaveznikov na morju. Istočasno se je število nemških ladij v Baltiku precej zmanjšalo.

Francis Cromie

Po februarski revoluciji 1917 se je v Rusiji začel kaos, ruska vojska in mornarica pa sta pričeli razpadati. Ker ruski mornarji niso več poslušali svojih častnikov, se je poveljnik britanske flotilje Francis Cromie nenadejano znašel na čelu vseh ruskih podmorniških sil v Baltiku.

Potem ko so boljševiki prevzeli oblast, so bile podmornice premeščene v obmorski kraj Hanko na Finskem, kjer so čakale na svojo nadaljnjo usodo. Kljub Leninovemu zagotovilu, da se jih ne bodo dotikali, jih je ta medtem že obljubil Nemcem.

Britanske posadke pa svojih podmornic niso hotele predati sovražniku, zato so jih potopile v Finskem zalivu in zapustile Rusijo po severni poti preko Murmanska.

Ko smo že pri britansko-ruskih odnosih, preberite še, kako je t. i. ruska flota norcev skoraj začela vojno z Veliko Britanijo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.