Kako so vsi z imenom Alan, Kralj Artur in Katalonija povezani s srednjeveškim kraljestvom iz Rusije

Imate mogoče kakega prijatelja Alana? Najbrž ta Alan ne ve, da je njegovo ime nekoč pripadalo skrivnostnemu iranskemu plemenu na ozemlju današnje Rusije, ki se je nekako prikradlo v zahodno Evropo in sproti sodelovalo še pri nastanku legende o Kralju Arturju. Da, kar veliko stvari moramo pojasniti …

V 4. stoletju n.š. so Alani ustanovili kraljestvo ob strateškem križišču na trgovsko pomembni Svilni poti. V 10. stoletju so prestopili v pravoslavno vero in ohranjali tesne stike z bizantinskimi in ruskimi sosedi. Vendar je bilo idilično ozemlje Alanov skozi zgodovino zelo mikavno tudi za tuje osvajalce, med njimi tudi hunskega vladarja Atilo. Po še eni invaziji Mongolov je njihova Alanija izginila z zemljevida sveta.

Alani osvajajo Evropo

Tukaj pa se zgodba šele dobro začenja. Ob približno istem času v 5. stoletju, ko je Atila s Huni izvajal svoje invazije, se je tudi skupina Alanov odločila, da bodo iskali boljšo prihodnost v Evropi. Z neusmiljenimi konjeniškimi vdori so si ustvarjali mala kraljestva na območjih sodobne Madžarske, Francije in Španije. Arheološka izkopavanja podolgovatih lobanj, nakita in barvitih tkanin pričajo o močni prisotnosti Alanov na širokem območju vse do severne Afrike.

Čeprav bojeviti Alani z neobičajnimi lobanjami danes ne tavajo več po Evropi, pa so pustili določene zgodovinske sledi. Najdemo jih v imenih francoskih mest, kot sta Alaincourt in Alainville, celo Katalonija se je izvorno imenovala »Got-Alanija«. Na Madžarskem celo obstaja regija, ki jo poseljujejo potomci Alanov – to je Jászberény (Alanom v madžarščini pravijo »Jas«), kjer še danes obeležujejo nekatere alanitske običaje, na primer slovesno pihanje v rog iz 9. stoletja. Pravijo, da celo pogosto angleško ime Alan izhaja ravno iz Alanov!

V zahodnoevropski kulturi pa so Alani največjo sled gotovo pustili v legendi o Kralju Arturju. Kaže, da so si Kelti vsebino pripovedi izposodili iz alanitskega mita, v katerem se hrabri kralj Batraz odpravi na številne pustolovščine s čarobno posodo za pitje, ki je precej podobna Svetemu gralu.

Kje najdemo sledi Alanov danes

Kam so torej izginili bojevniki, ki so vandrali na območjih od Kaspijskega jezera do Atlantskega oceana? Komu se naj zahvalijo oboževalci Kralja Arturja in vsi Alani tega sveta?

Na Severnem Kavkazu v Ruski federaciji se nahaja majhna republika Severna Osetija – Alanija, kjer ljudje še vedno spoštujejo običaje starih Alanov in govorijo svoj jezik, ki uživa Unescovo zaščito. Osetijci celo še danes pripovedujejo legende o Batrazu, »izvirnem« Kralju Arturju.

Danes mala republika ponuja marsikaj zanimivega. »Mesto mrtvih« v Dargavsu je grobišče iz 16. stoletja, na katerem so predniki iz posamezni družin pokopani pod nenavadnimi hišami. Kraj je težko dostopen, se pa lahko pohvali z naravno lepoto in arhitekturo iz neke stare skrivnostne preteklosti. Poleg samostana Fiagdon, alanske utrdbe v vznožju gore ali eklektične Muktarove mošeje Severna Osetija slovi po izredni naravni lepoti in ponuja številne možnosti za pohodništvo.

Alanitske korenine pa imajo na Severnem Kavkazu tudi v sosedni Republiki Karačaj-Čerkesiji, kjer najdemo nekaj najosuplivejših alanitskih konstrukcij iz srednjega veka. Med njimi je samostan Zelenčukska, kjer naj bi nekoč bila stara prestolnica Magas. Južna cerkev iz 10. stoletja pa je najstarejša še vedno delujoča cerkev v vsej Rusiji. Medtem se na svoje zgodovinske vezi z Alani sklicujejo tudi v Ingušetiji, kjer so svoji novi prestolnici nadeli ime Magas.

Če ste slučajno spoznali, da je v vaši krvi malo Alana, ali pa obožujete Kralja Arturja: Severni Kavkaz vas že čaka!

Preberite še:

Izlet v rusko »mesto mrtvih«

Veličastna lepota osetinskih planin

Pa še to: teoriji iz Rusije prikimal tudi Hollywood!

V devetdesetih letih so bili ameriški in britanski izseljenci v Rusiji pogosto presenečeni, ko so naleteli na osetijsko razlago, ki veže legendo o Kralju Arturju s kavkaškim izvorom, neredko so ob njej samo zamahnili z roko.

Tej razlagi, ki je vezana na t.i. "sarmatsko teorijo", pa so nepričakovano pritrdili v Hollywoodu leta 2004, ko so v filmu o Kralju Arturju osrednjo zgodbo pripravili povsem v skladu s "sarmatsko teorijo". Zgodovinarji so res prepričani, da je l. 175 n.š. rimski cesar Mark Avrelij namestil 5500 Sarmatov v Britaniji in ustanovil enoto, ki je tam ostala še mnogo generacij, prav tako služenje sarmatske formacije v Britaniji omenja dokument iz 5. stoletja, ko pa je Rimski imperij že razpadal (Rim je zapustil Britanijo okoli leta 400 n.š.).

V hollywoodskem filmu po odhodu Rimljanov elitna sarmatska konjenica ostane v Britaniji in pod vodstvom Kralja Arturja združi tamkajšnje Kelte proti invaziji germanskih plemen - na koncu filma kralj Artur in njegovi vitezi slavijo zmago. "Obramba pred napadi Germanov" zveni znano tudi ruskemu ušesu (Nemci pač), vendar pa so v Britaniji germanska plemena na koncu zmagala.