V 20. letih 20. stoletja je sovjetsko notranje ministrstvo lahko preganjalo osumljence samo z vozili tuje proizvodnje. Vendar so bili ti avti na domačih ulicah redki, zato agenti tajne službe niso mogli delovati tako tajno, kot bi si želeli. Težavo so delno rešili leta 1932, ko se je pojavil prvi serijsko izdelan sovjetski avtomobil GAZ-A, sicer licenčna kopija Fordovega Modela A. Sovjetski agenti so ga sprejeli med svoje vrste, a se je kmalu izkazal kot počasen, neudoben in nezanesljiv.
Leta 1936 je služba NKVD (predhodnica KGB) zamenjala model GAZ-A z bolj uspešnim modelom GAZ-M1. Na žalost so ti avtomobili postali simbol Stalinovih čistk, med katerimi so aretirali številne »sovražnike ljudstva«.
GAZ-11-73, posodobljena različica GAZ-M1, je imela močan 6-valjni motor (namesto 4-valjnega), vendar je začetek druge svetovne vojne precej omejil proizvodnjo, saj so motorje, namenjene avtomobilom, nameščali na lahke tanke in samohodne havbice.
Skoraj desetletje po koncu vojne so sovjetski agenti še vedno uporabljali avtomobile, ki so jih bodisi zajeli od Nemcev bodisi dobili po programu lend-lease od Američanov. Čeprav so bili ti avti močni in hitri, pa se niso dobo zlivali s sovjetskimi ulicami. Šele leta 1956 so bile potrebe tajne službe navidez izpolnjene z novim modelom GAZ M-20G Pobeda. Avto je izgledal skoraj popolnoma enako kot navaden GAZ M-20, a je lahko dosegel 132 km/h namesto običajnih 105 km/h.
V 60. letih so Pobede zamenjale Volge (GAZ-23). To vozilo je bilo narejeno posebej za potrebe KGB-ja in tajne službe držav varšavskega pakta, zato ni bilo v širši prodaji. Kupiti ga niso mogli niti partijski funkcionarji.
Strah pred tajno službo je rodil številne mite o Volgi. V 60. in 70. letih je krožila srhljiva urbana legenda o »črni Volgi«, ki naj bi se vozila naokrog po Poljskem in Madžarskem, za volanom pa naj bi (po eni izmed različic) sedel sam hudič, ki ugrablja majhne otroke ter nato prodaja njihove organe bogatim Zahodnjakom in Arabcem.
Naslednji je bil GAZ-24-24, ki je dosegel 170 km/h in je bil eden najhitrejših sovjetskih avtomobilov. Izgledal je popolnoma enako kot GAZ-24, od navadnega modela se je razlikoval občasno le po tem, da je bil bolj spuščen: avtomobili KGB-ja so bili navadno naloženi z razno opremo, zato so bili težji.
To je eden od zadnjih avtomobilov KGB-ja, ki se je pojavil v zgodnjih 80. letih. Njegova funkcija ni bila izključno v sledenju tujim diplomatom, ampak je služil tudi sovjetskim voditeljem.
Služba FSB, ki je po razpadu Sovjetske zveze nasledila KGB, je imela dostop do širokega spektra najhitrejših in najmočnejših avtomobilov na svetu, zato je potreba po domačih modelih izginila. Danes pri FSB-ju razvijajo lastna vozila za svoje posebne enote. Eden od najnovejših prototipov je skrivnostni Falkatus, ki si je že prislužil vzdevek Batmobil zaradi svoje futuristične podobe.
Priporočamo še: Zanimivi pripomočki zahodnih vohunov, ki jih je zasegla KGB
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
