Objavljamo seznam tujih prestolnic, ki se še vedno spominjajo korakanja ruskih vojakov, povabljenih in nepovabljenih. Mesta, ki so bila vključena v nekdanjo Sovjetsko zvezo in Ruski imperij, smo izpustili.
V 18. stoletju sta bili Švedska in Rusija mnogokrat v bojih, a obstaja tudi primer, ko so ruski vojaki vkorakali v švedsko prestolnico in bili sprejeti z odprtimi rokami. Švedska se je soočala z nevarnostjo danske invazije, doma pa so se upirali kmetje, zato je vlada poklicala bivše sovražnike na pomoč, da bi pomagali zavarovati Stockholm. Novembra 1743 je prišlo okoli 12000 ruskih vojakov, ki so ostali v prestolnici do poletja.
Slavje sovjetskih vojakov pred uničenim Reichstagom, Berlin, 1945
Getty ImagesKo je ruska vojska prvič prišla v Berlin, je bila to prestolnica Prusije, ki je bila nasprotnica Rusije v sedemletni vojni (1756-1763). Ko je bil pruski kralj Friderik II. v bojih proti Avstriji in Šleziji, je ruska vojska vdrla v slabo zaščiteno prestolnico. Ni dolgo ostala, a je bila sama misija uspešna.
Naslednjič so Rusi prišli veliko bolj zmagoslavno. Bitka za Berlin je bila med najbolj krvavimi v drugi svetovni vojni (80000 mrtvih na ruski strani), a je Rdeča armada na koncu osvojila prestolnico Tretjega rajha in zabila zadnji žebelj v krsto nacistične Nemčije.
V letih 1796-1797 je Napoleon Bonaparte osvojil Italijo in predstavljal neposredno nevarnost preostanku Evrope. Rusija se je odzvala in pridružila italijansko-švicarski odpravi, ko je poveljnik Aleksander Suvorov napadel Francoze. Med odpravo je poročnik Pjotr Balabin nenadoma začel prodirati iz Neaplja proti Rimu z 800 vojaki in prisilil francosko garnizijo v umik. Njegovi možje so se tam ustavili za več tednov in tam nakupovali.
Ko je Napoleon leta 1812 izgubil vojno proti Rusiji, se je znašel potisnjen ob steno. Protinapoleonska koalicija je dobivala prevlado proti francoskemu osvajalcu, mesta pod nadzorom Napoleona pa so padala eno za drugim, med njimi so bile tudi bodoče prestolnice neodvisnih držav.
Med temi mesti je Amsterdam, ki ga je decembra 1813 osvobodil ruski general Alexander von Benckendorff. Podprl je nizozemsko odporniško gibanje in sprejel princa Vilijema II., ki se je vrnil iz izgnanstva.
Ruski vojaki vstopajo v Pariz
Javna domenaMarca 1814 je koalicija končno zavzela tudi Napoleonovo lastno prestolnico. Ruski car Aleksander I. je odigral ključno vlogo, saj je pripravil načrt, po katerem je z majhnimi silami odvlekel Napoleona, ki se je boril na jugu Francije, in se osredotočil na Pariz. Po srditem boju je general Auguste de Marmont razglasil predajo, Pariz je padel, Napoleon pa je abdiciral.
Na podoben način kot pri Švedski je Rusija prejela prošnjo za pomoč tudi od Osmanskega cesarstva, čeprav se je v preteklosti bojevala tudi s to državo. Mohamed Ali Paša iz Egipta, ki je sprožil upor proti osmanskemu sultanu, je imel do leta 1833 že vse možnosti za napad na Istanbul in sesutje Osmanskega imperija. Ruska flota je priskočila na pomoč februarja 1833 in ostala v Istanbulu pet mesecev. Mohamed Ali Paša se ni želel boriti proti Rusom, zato je Istanbul raje pustil pri miru.
Posledice v Pekingu
Getty ImagesLeta 1900 je Kitajsko cesarstvo po boksarski vstaji padlo v kaos. Tuje velesile – Rusija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Japonska, ZDA in Avstro-Ogrska – so se odločile za intervencijo. Skupaj so porazile kitajsko vojsko, vstopile v Peking in vsilile vrsto pristranskih sporazumov. Ni bilo prijetno. »En mesec so civilizirani zavezniki pustošili po mestu enako, kot so to pred stoletji počeli Mongoli,« je pisal neki ruski poročevalec.
Priprave na skupno britansko-sovjetsko parado v Teheranu, september 1941
Javna domenaTale epizoda druge svetovne vojne ni pritegnila veliko pozornosti, a je bila pomembna. Da se Iran ne bi pridružil silam osi, sta se Sovjetska zveza in Velika Britanija odločili, da prevzameta nadzor v državi in prisilita pronemškega šaha v odstop z oblasti. Britanci in njihovi zavezniki so napadli Iran z juga, Rdeča armada pa je prišla s severa in obkolila Teheran. Šaha so spravili z oblasti in zavezniške sile so ohranile neposreden nadzor nad državo do konca vojne. Med vojno je Teheran gostil tudi konferenco zavezniških voditeljev leta 1943 (med drugim so zavezniki tam prvič priznali partizane kot legitimno odporniško gibanje v Jugoslaviji, op. prev.).
Prebivalci Bukarešte pozdravljajo sovjetske vojake
SputnikDo leta 1944 so Sovjeti obrnili situacijo na vzhodni fronti druge svetovne vojne. Nacisti so izgubljali in Rdeča armada je osvobajala vzhodno Evropo. Med prvimi državami, kamor je vstopila, je bila Romunija. Državo je takrat vodil Ion Antonescu, ki je bil od leta 1940 do 1944 Hitlerjev zaveznik. Nato se je zgodil državni udar, po katerem je Romunija zamenjala stran, sovjetske sile pa so avgusta 1944 vkorakale v prestolnico države.
Prebivalci Sofije pozdravljajo prihod sovjetskih vojakov
SputnikBolgarija je še ena v vrsti držav, ki je bila prisiljena v zavezništvo s Hitlerjem, a se za razliko od Romunije ali Madžarske nikoli ni dejansko borila proti Sovjetski zvezi. Ko se je približala Rdeča armada, so Bolgari hitro strmoglavili prohitlerjevsko vlado in novi premier je razglasil vojno proti Nemčiji. Rdeča armada je vstopila v Sofijo mirno, 16. septembra 1944.
Prebivalci osvobojenega Beograda so dobrodušno sprejeli sovjetske vojake
Jevgenij Haldej/SputnikSrce Jugoslavije so med drugo svetovno vojno okupirali nacisti, ki v mestu vzpostavili poveljniški center. Nemci so se srdito borili za ohranitev nadzora nad tem območjem, a so prevladali rdečearmejci in jugoslovanski partizani, ki so osvobodili mesto 20. oktobra 1944.
Odstranjevalci min v Budimpešti
Jevgenij Haldej/MAMM/russiainphoto.ruZa sile osi je bila madžarska prestolnica med najpomembnejšimi mesti. Ko so se bližali Sovjeti, je Hitler celo okupiral Madžarsko, da ne bi prestopila na drugo stran. Bitka za Budimpešto je bila huda in je trajala tri mesece (oktober 1944 – februar 1945), v njej je umrlo okoli 80000 sovjetskih vojakov. Rdeča armada je na koncu zmagala, osvojila mesto in osvobodila okoli 70000 ujetnikov iz budimpeškega geta.
Naslednjič so Rusi vstopili v Budimpešto manj zmagoslavno. Madžari so se uprli prosovjetski vladi in Moskva je v državo poslala sovjetske sile, da bi zadušile upor. Spopadi so trajali od 23. oktobra do 9. novembra 1956, umrlo je 669 Sovjetov in 2500 Madžarov.
Bratislavski grad, 1945
Peter Zelizňák/WikipediaSovjetske sile so še naprej napredovale proti zahodu, medtem ko je nacistična Nemčija izgubljala svoje položaje v Evropi. 4. aprila je tako Rdeča armada osvojila še eno prestolnico danes samostojne države, Bratislavo. Slovaki so pozdravili sovjetske vojake ob prihodu v mesto.
Sovjetski vojaki pred zgradbo parlamenta na Dunaju, april 1945
Jevgenij Haldej/SputnikAvstrijska prestolnica, ki je prišla pod Nemčijo z anšlusom leta 1938, je bila ključno mesto v Hitlerjevem imperiju in je leta 1945 padlo med zadnjimi. Po dveh tednih boja so 13. aprila 1945 Sovjeti osvobodili mesto iz nacistične nadvlade. Osvojili so pomembno industrijsko središče in začeli priprave za zadnji naskok na Berlin. Avstrija je takoj po koncu vojne spet postala samostojna država.
Češki otroci se igrajo na požganem sovjetskem tanku v Pragi. Sovjetski vstop v Češkoslovaško je leta 1968 zadušil praško pomlad, obdobje politične liberalizacije.
Getty ImagesDo 2. maja 1945 je Berlin že padel, Hitler pa je storil samomor. Praga je medtem ostala edino resno območje nacističnega odpora, zadnja ovira sovjetski vojski in zmagi v Evropi. Napadi na mesto so potekali od 6. do 11. maja, nemške oblasti v Pragi pa so se morale hkrati boriti proti sovjetskim vojakom in proti češkemu odporniškemu gibanju. Ko je padla Praga, je bilo vojne v Evropi naposled konec.
Sovjetske sile so spet vstopile v Prago 23 let pozneje, leta 1968. Tedaj so Čehom preprečile, da bi imeli svojo drugačno politiko in se šli svoj socializem. Sovjetskim silam so se pridružile tudi sile zaveznic iz varšavskega pakta in skupaj so prevzele nadzor nad češkoslovaško suverenostjo. Demokratične reforme so bile odložene za 20 let.
Tri mesece po porazu Nemčije, 8. avgusta 1945, je Sovjetska vojna razglasila začetek vojne proti Japonski in hitro počistila prisotnost japonske vojske na azijski celini. 20. avgusta je bil osvobojen Pjongjang, ki je potem kmalu postal prestolnica prosovjetske Severne Koreje. Korejci so bili pod tujim jarmom že od leta 1910 in so pozdravili Rdečo armado z odprtimi rokami. Takrat niso vedeli, da njihovih tegob še ne bo konec. Koreja se je kmalu razdelila na sever in jug, sledila je krvava korejska vojna.
Sovjetski tank patruljira po Kabulu, Afganistan
Getty ImagesV Afganistanu je bila leta 1979 velika zmeda. Uporniki so nadzirali velik del države, puči pa so majal oblast vladajoče prosovjetske stranke, za povrh so krožile govorice, da bi se afganistanski voditelj utegnil povezati z Američani.
Moskva se je odločila, da zamenja režim (Amin je bil ubit) in pošlje svojo vojsko. To ni bila lahka odločitev, pozneje pa se je izkazalo, da tudi ni bila dobra. Vpletenost v vojno v Afganistanu je Sovjetsko zvezo stala 15000 življenj, prosovjetska vlada pa je padla že v nekaj tednih po umiku sovjetske vojske leta 1989.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
