Kdo vse se je boril ob boku sovjetske vojske proti nacistom?

Oficir Rdeče armade čestita češkoslovaškemu vojaku ob vrnitvi v svojo domovino. 6. oktober 1944.

Oficir Rdeče armade čestita češkoslovaškemu vojaku ob vrnitvi v svojo domovino. 6. oktober 1944.

Sputnik
Na sto tisoče tujcev se je borilo skupaj z Rdečo armado med Veliko domovinsko vojno. Najpomembnejši prispevek so dali Poljaki, ki so celo sodelovali pri zavzetju nemške prestolnice.

Na ducate vojaških skupin, sestavljenih iz tujih državljanov, je bilo ustanovljenih na ozemlju Sovjetske zveze za boj proti nacistom: romunska, poljska, jugoslovanska, češkoslovaška in madžarska skupina. Leta 1945 je število tujih vojakov doseglo pol milijona.

Uradno so bile te enote pod poveljstvom vlad svojih držav, v praksi pa so bile sestavni del sovjetskega vojaškega sistema in so sledili ukazom sovjetskega poveljstva.

Prvi v boju

Medicinske sestre v češki enoti, 1. maj 1943.

Potem ko je Tretji rajh priključil Češkoslovaško leta 1939, je veliko državljanov emigriralo, tudi v Sovjetsko zvezo. 27. septembra 1941 sta Kremelj in češkoslovaška vlada v emigraciji podpisala sporazum o ustanovitvi vojaške enote, sestavljene iz Čehov, Slovakov in Rusinov, ki so uspeli zbežati v ZSSR.

Tako se je rodil 1. češkoslovaški neodvisni bataljon, na osnovi katerega so leta 1944 ustanovili 1. češkoslovaški vojaški korpus. Bataljon je doživel svoj ognjeni krst 8. marca 1943 blizu mesta Sokolovo v Ukrajini in postal prva tuja enota v sovjetski vojski, ki je vstopila v boj proti nacistom.

Prebivalci Prage pozdravljajo češke enote, ki so skupaj s sovjetsko vojsko osvobodili državo, 9. maj 1945.

Poveljnik korpusa in bodoči češkoslovaški predsednik (1968-1975) Ludvik Svoboda se je spominjal, kako pomemben je bil ta sporazum: »Zdelo se je, da so se nam odprla vrata. Bilo je nešteto prošenj, prava poplava prijav.« (Ludvik Svoboda,Z Buzuluku do Prahy, 1970).

Kot je dejal svoboda, so izgnani Čehoslovaki dobili priložnost »pomagati svojim ljudem oprati s sebe sramoto iz Münchna,« s čimer se je navezan na münchenski sporazum leta 1938, s čimer so zahodne sile državo prodale Hitlerju.

Več kot 30.000 ljudi je služilo v 1. korpusu, 1. letalskem oddelku in pehoti. Sodelovali so v osvoboditvi lastne države, podprli slovaško nacionalno vstajo in bili med prvimi, ki so vstopili v Prago maja leta 1945.

Vojska v vojski

General Zygmunt Henryk Berling, poveljnik divizije v poljski vojski, v vojaškem kampu blizu Rjazana v Rusiji, 1. julij 1943.

Zgodovina poljske ljudske vojske se je začela z ustanovitvijo 1. pehotne divizijeTadeusza Kosciuszka 6. maja 1943. Pridružili so se ji Poljaki, ki so se nahajali na ozemlju ZSSR (begunci, vojaki, itd.), in sovjetski državljani s poljskimi korenini.

Poveljnik prve poljske vojske general Stanislav Poplavsky je v svojih spominih zapisal, da je Sovjetska zveza poljskim četam zagotovila najnovejše orožje in potrebno strelivo, glavna težava pa je bila pomanjkanje oficirjev, saj jih je večina zapustila Sovjetsko zvezo leta 1942 z t. im. Andersovo vojsko, ki se je odšla borit na zahodno fronto. (Stanislav Poplavsky,Towarzysze frontowych dróg, Varšava, 1964)

Takrat so se odločili, da sovjetske oficirje s poljskimi koreninami premestijo v poljsko ljudsko vojsko. Poplavsky, ki je bil tudi sam sovjetski državljan, je zapustil svoj poveljniški položaj in se pridružil poljskim četam.

Poljski vojak (levo) in sovjetska vojaka dvigujejo zastavo nad osvobojeno Varšavo, 17. januar 1945.

Leta 1945 je bila poljska ljudska vojska, znana tudi kot Berlingova vojska, sestavljena iz dveh vojska, ki je vključevala 15 pehotnih divizij, tankovski korpus, 4 letalske divizije, artilerijo, inženirje in oklepno enoto. Štela je 330.000 ljudi in je bila največja tuja formacija na sovjetsko-nemškem bojišču, ki se je borila proti nacistom.

Francoski asi na sovjetski zemlji

Normandijska zračna eskadrilja je bila ustanovljena s sporazumom med Stalinom in de Gaullovo svobodno francosko vlado v izgnanstvu leta 1942. Francoski piloti so dobili priložnost boriti se proti Nemcem v sovjetskem zračnem prostoru in s sovjetskimi letali.

Ruski in francoski piloti med skupno vzhodnoprusko vojaško operacijo januarja 1945.

Vsa ideološka in politična nesoglasja so pustili ob strani in prostovoljni piloti so bili poslani v eskadriljo ne glede na politična prepričanja. Francois de Geoffre, eden od pilotov, je v svojih spominih zapisal, da je hotela »Francija sodelovati povsod, kjer se je bil boj za svobodo.« (François De Geoffre, Normandie Niemen: Souvenirs d’un pilote, Pariz, 1958)

Francoski piloti niso lovili Nemcev le na nebu, ampak tudi na tleh. De Geoffre se spominja, kako so, oboroženi s strojnico in granatami, pomagali sovjetskim vojakom in delali zasede razpršenim nemškim pehotnim enotam, ki so se skrivale v beloruskih in litovskih gozdovih.

Junija leta 1945 se je francoski letalski regiment vrnil domov z bojnim letalom Jak-3, ki ga je Sovjetska zveza podarila francoskim letalskim silam.

Preberite še:

»Sovjetska sled« med slovenskimi partizani

Je Rdeča armada osvobajala ali osvajala Jugoslavijo?

Vse, ki vam je všeč naša stran, vabimo, da se naročite na pisma uredništva z najboljšimi zgodbami tedna. Naročnina je seveda brezplačna!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke