Pet oddaljenih in eksotičnih dežel, ki so skoraj postale ruske kolonije

Getty Images
Predstavljajte si, da bi imela Rusija kolonije na Karibih ali da bi bili Havaji del Ruskega imperija. Rusiji je bila nekajkrat le korak proč od ustanovitve eksotičnih kolonij v deželah, kot sta Haiti ali Tobago. Zakaj jih pa ni?

1. Tobago

Tobago 1677. Von Romeyn de Hooghe, Amsterdam 1677

Ta karibski otok bi lahko postal del ruskih prekomorskih ozemelj, saj je bil nekoč kolonija vojvodine Kurlandije, ki je obstajala od 16. do 18. stoletja ob Baltskem morju. Vojvoda te državice, Jakob Kettler, je sicer ustanovil več kolonij v Afriki in Karibih.

Leta 1795 je bila Kurlandija vključena v vse večji Ruski imperij in bilo bi logično, če bi hkrati vanj prišle tudi njene kolonije. Vendar je kurlandske kolonije v svoje roke že vzela Velika Britanija leta 1661, saj jih je vojvoda zastavil v zameno za posojila iz Londona. Carica Katarina II. je domnevno poskušala priti do Tobaga konec 18. stoletja in se pri tem sklicevala na povezave s Kurlandijo, vendar so bila njena prizadevanja zaman.

2. Kalifornija

1828: Fort Ross, zaliv Bodega, Kalifornija, postojanka Rusko-ameriške družbe, ki jo je financiral Ivan Kuskov. Leta 1841 so se Rusi umaknili in jo prodali generalu Johnu A. Sutterju.

Ruska ozemlja na ameriški celini niso zajemala samo Aljaske (prodana ZDA leta 1867), saj je Rusija imela tudi ozemlja v Kaliforniji. Fort Ross je bila postojanka, ki jo je ustanovila Rusko-ameriška družba na zahodni obali Severne Amerike na območju, ki danes spada pod okrožje Sonoma. Obstajala je manj kot 30 let (1812-1841) in je bila ustanovljena kot kmetijsko naselje za oskrbo ruske Aljaske. Leta 1836 je tam živelo 260 prebivalcev.

Nad rusko prisotnostjo v Kaliforniji nista bili navdušeni Španija in Mehika, a sta se odločili, da ne bosta od tam potiskali Rusov na silo. Ruski imperij prav tako ni imel večjih spopadov z lokalnimi Indijanci; še več, po poročilih sodeč so Rusi in avtohtoni prebivalci precej mirno sobivali drug poleg drugega. Konec 30. let 19. stoletja je Rusko-ameriška družba našla nove načine za oskrbo Aljaske s hrano, zato ji Fort Ross ni bil več potreben. Prodan je bil ameriškemu poslovnežu Johnu Sutterju za skoraj 20.000$, del tega zneska je bil plačan v zlatu.

Delavec Rusko-ameriške družbe Dmitrij Zavališin je osebno obiskal Fort Ross ter o njem poročal družbi in carju Aleksandru I. On je predlagal širitev ruskega ozemlja v Kaliforniji, da bi bila prisotnost Ruskega imperija močnejša in gospodarsko bolj rentabilna. On je predlagal, da bi ruske tlačane poslali prek Atlantika na novo ameriško zemljo v zameno za njihovo svobodo.

3. Haiti

Skupina Haitijcev, 1890

Oblasti so zavrnile Zavališinov predlog o širitvi Fort Rossa v Kaliforniji, toda on ni obupal in je predlagal ustanovitev ruske kolonije v Haitiju. Načrt je zasnoval z bivšim francoskim generalom Jacquom Boyem, ki je ostal v Rusiji, ko so ga ujeli med Napoleonovo invazijo leta 1812. On je pred tem služil v Haitiju, ki je bil francoska kolonija do upora leta 1804.

Ob predlogu Zavališin-Boye je Rusko-ameriška družba zastrigla z ušesi in je načrtovala odhod odprave v Haiti za leto 1826 pod vodstvom omenjene dvojice. Vendar je ruska politika sama ustavila projekt, še preden se je dobro začel. Decembra 1825 je del ruskega plemstva izpeljal poskus državnega udara proti carju (t. i. dekabristi). Upor so zatrli in pri tem je nastradal tudi Zavališin, saj so mu pripisovali domnevne povezave s pučisti. Za skoraj 40 let so ga izgnali v Sibirijo, načrt za Haiti pa je bil za vedno pokopan.

4. Havaji

Pogled na trdnjavo Fort Elizabeth (Kauai, Havaji) iz ptičje perspektive. Rekonstrukcija: Dr. Aleksander Molodin in Dr. Peter R. Mills, 2015.

Rusko-ameriška družba je sklenila kupčijo s plemenskim poglavarjem na četrtem največjem havajskem otoku Kauai. Poglavar je dal del ozemlja, na katerem je nastal nekakšen ruski protektorat, in v letih 1816-1817 so Rusi na otoku zgradili tri trdnjave. Dve sta bili poimenovali po carju Aleksandru I. in ženi Elizabeti, lokalno reko pa so preimenovali v Don (tako se imenuje ena od glavnih rek v Rusiji).

Toda državne oblasti v Sankt Peterburgu niso bile preveč zadovoljne zaradi nov ozemeljske pridobitve. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je zavrnilo zahtevo Rusko-ameriške družbe, da ji dovoli zavzeti otok: »Car je prepričan, da pridobitev teh ozemelj ne bi prinesla bistvenih pridobitev za Rusijo, po drugi strani pa bi, ravno nasprotno, prinesla nekaj neprijetnosti.« Mnogi verjamejo, da je imel ruski car takšno stališče zato, ker ni želel pokvariti vezi z Britanci in Američani, ki so imeli svoje interese v tistem delu sveta.

Več o tem preberite tukaj.

5. Somalija

Ruska trdnjava, Sagallo, Džibuti

Rusi so želeli imeti tudi svoj košček Afrike, a tega oblasti znova niso podprle. Leta 1888 si je skupina ruskih kozakov poskušala prilastiti del Francoske Somalije: 150 kozakov pod poveljstvom Nikolaja Ašinova, ki je pogosto označen za avanturista, je odšlo iz Odese v Somalijo in zavzeli položaj na območju stare egiptovske trdnjave. Poimenovali so jo Nova Moskva in območje v velikosti 50 km x 100 km so razglasili za rusko ozemlje.

Rusija in Francija sta želela biti zaveznici, kar je presenetilo lokalne francoske kolonialne oblasti, ki so čakale na navodila iz Pariza. Pariz pa se je o tem, kaj narediti z Ašininovimi možmi, pogovarjal neposredno s Sankt Peterburgom. Rusi so obsodili Ašinovo avanturo in dali zeleno luč francoski operaciji proti kozakom. Francozi so bombardirali trdnjavo, zajeli Ruse in jih poslali nazaj v domovino, kjer so Ašinova izgnali za tri leta. Toda ta mož je bil vztrajen in tudi potem si je še naprej prizadeval, da bi prepričal carja, da bi priključil Rusiji ozemlja v Afriki. Toda zaman.

Več o tej avanturi preberite tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke