V Ljubljani lahko spoznate popoln stalinistični montirani Proces

V Ljubljani poteka 21. Festival dokumentarnega filma, ki vključuje tudi nekaj tujih dokumentarcev o Rusiji oziroma o njeni polpretekli zgodovini. Po tem, ko si je bilo mogoče pretekli konec tedna ogledati Putinove priče in Srečanje z Gorbačovom, lahko še v sredo, 20. 3., ob 17.00 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma ujamete film Proces ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice, ki se je poglobil v ruske arhive o stalinističnih montiranih procesih.

Omenjenega režiserja je razburil kratki film 13 dni, proces proti industrijski stranki Jakova Poselskega o  stalinističnem procesu z začetka tridesetih let, ko je začel Josif Džugašvili Stalin z montiranimi sodnimi postopki korenito obračunavati s političnimi nasprotniki. Film 13 dni Loznici ni dal miru in ta režiser je začel tudi sam raziskovati ruske filmske arhive.

V ruskih arhivih je našel za več kot tri ure gradiva z omenjenega procesa proti osmerici inženirjev in znanstvenikov, ki naj bi konec dvajsetih let s pomočjo zahodnih imperialističnih sil pripravljali industrijske sabotaže in kontrarevolucijo. Arhivsko gradivo je neprecenljivo, med drugim je šlo za enega prvih sovjetskih filmov, v katerem so na 35-milimetrski trak snemali sinhroni zvok. Osmerica je bila med drugim obtožena ustanovitve »inženirske stranke«, ki v resnici nikoli ni obstajala.

Proces je bil tako dobro tehnično posnet tudi zato, ker je služil kot »navodilo za uporabo« vsem nadaljnjim montiranim procesom tridesetih let, pišejo organizatorji v vabilu. Loznica je o tem filmu rekel, da je posnet tako, da lahko gledalec dve uri živi v Sovjetski zvezi tridesetih let in izkusi trenutek, ko je bil zagnan Stalinov sistem državnega terorja.

Film je verodostojen, resnicoljuben (zaradi gradiva in dokumentarne metode snemanja), a hkrati tudi popolnoma lažen (vsi udeleženci procesa lažejo in se tega tudi povsem zavedajo).

Kot je pred leti pisal Russia Beyond, Rusija od leta 1991 obeležuje dan žrtev političnih represij 30. oktobra, od tistega leta pa so oblasti ponovno preučile na stotisoče sodnih primerov obsojencev iz sovjetskih časov in odkrile številne nedolžne žrtve, ki jih je bilo še posebej veliko na vrhuncu Stalinovih čistk v letih 1937-1938.

Preberite še:

Album spominov: Kako bi bilo, če bi Stalinove žrtve živele danes med nami

Odpor do dejstev: Kakšne so bile prave razsežnosti Stalinovega terorja?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.