Štiri vstaje, ki so pretresle Sovjetsko Rusijo

Sputnik, TASS
Tudi sovjetski oblastniki v »delavski republiki« so se morali soočati z upori in protesti svojega ljudstva. Nekateri so celo resno grozili, da bodo prizadejali konec komunizmu v Rusiji.

1. Tambovski upor (1920-1921)

V času Ruskega imperija je bila provinca Tambov med najperspektivnejšimi in tamkajšnji kmetje so bili med najbogatejšim kmetstvom v državi. Boljševiki so potem ukinili prosto trgovino in začeli jemati kruh »za potrebe revolucije«, potekala je državljanska vojna. Hitro sta se začela pojavljati kriza in lakota.

Nezadovoljni lokalni kmetje so pograbili orožje in začeli partizanski boj. Poimenovali so se »zeleni« in so se borili tako proti rdečim kot proti belim. Na vrhuncu je tambovski upor vključeval preko 50.000 mož, ki so vzpostavili dve armadi in prevzeli nadzor nad ogromnimi ozemlji južno od Moskve.

Sovjetsko vodstvo se je zavedalo resnosti in nevarnosti te situacije, zato je zbralo sile, da bi zadušile upor. 55.000 vojakov je s podporo letalstva, artilerije, oklepnikov in vlakov porazilo vstajnike.

Tedaj se je prvič v zgodovini zgodilo, da bi vojska uporabila strupen plin proti lastnemu narodu. Izvajale so se tudi obsežne represije proti družinam upornikov. Do poletja 1921 je bila večina odpora strtega, voditelja Aleksandra Antonova, ki se je skrival po gozdovih, pa so usmrtili v posebni operaciji leto pozneje.

2. Kronštadski upor (1921)

Sovjetsko vodstvo je močno pretresel upor mornarjev v bazi baltske flote v Kronštadtu, saj so mornarji veljali za najzanesljivejše jedro revolucionarnih sil, Lev Trocki je mornarjem pravil »ponos in slava revolucije«. Zvesti revolucionarji so bili prepričani, da so boljševiki izdali cilje revolucije.

Mornarji so zahtevali konec diktature boljševikov in obnovo političnih svoboščin za vsa socialistična gibanja v državi. Podobno kot kmetje iz Tambovske regije so tudi mornarji (večina so tudi oni izhajali iz kmečkega sloja) zahtevali obnovo proste trgovine.

Rdeča armada je izpeljala dva velika napada na bazo, kar je povzročilo na tisoče žrtev na obeh straneh, upor pa je bil na koncu zatrt. 8.000 vstajnikov je uspelo pobegniti na Finsko.

Zadušeni vstaji so sledile represije, med katerimi so 2.103 ljudi usmrtili, 6.459 pa obsodili na zaporne kazni.

Kljub temu je bilo delno ugodeno zahtevami upornikov iz Kronštadta. Samo tri dni po zadušeni vstaji je bila uvedena nova ekonomska politika (NEP), ki je dovolila prosto trgovino in manjša zasebna podjetja.

3. Norilska vstaja (1953)

To je bila največja in najdaljša vstaja v zgodovini taboriščnega sistema Gulag, ki je vključevala preko 30.000 internirancev. Začela se je v taborišču Gorlag nedaleč od sibirskega mesta Norilsk, kjer so pretežno bili politični zaporniki.

Do upora je prišlo zaradi majhnih količin hrane, izčrpavajočega 15-urnega delavnika in krutosti vodstva taborišča. Kaplja čez rob je bil incident, ko je stražar z jurišno puško postrelil skupino taboriščnikov.

Vstaja je trajala 70 dni, a je bolj spominjala na stavko. Zaporniki so organizirali samoupravljanje, sabotirali taboriščno delo, zahtevali boljše življenjske pogoje in zamenjavo vodstva taborišča.

Vstajo so zatrli kruto, z orožjem. Pobili so 150 internirancev. Kmalu za tem so taborišče zaprli in razpustili.

4. Novočerkaški pokol (1962)

Tovarna vlakov v Novočerkasku, iz katere se je porodilo jedro protesta leta 1962

V začetku 60-ih je neuspešna sovjetska ekonomska politika privedla do pomanjkanja blaga, visokih cen in bistvenega poslabšanja delovnih pogojev. V mnogih mestih so organizirali proteste, v Novočerkasku pa so se končali tragično.

V Novočerkasku v južni Rusiji se je 1. junija 1962 zbralo preko 5.000 protestnikov, med katerimi je bila večina delavcev iz lokalne tovarne električnih lokomotiv. Pozivi k prenehanju protesta niso obrodili sadov. Nato so oblasti pripeljale tanka, a je to ljudi samo še bolj razburilo.

Ker množice niso zmogli ustaviti na njihovi poti proti mestni upravi, je policija začela streljati na ljudi. 26 ljudi je bilo ubitih, 87 ranjenih.

Sovjetski voditelji so naročili, naj se incident prikrije. Trupel žrtev niso predali sorodnikom in so jih pokopali čez noč na različnih pokopališčih daleč proč od mesta.

Sedem ljudi so obtožili gangsterstva in jih usmrtili, 105 pa jih je dobilo 10-15 let zapora.

Preberite tudi: Ste vedeli, da je imela Sovjetska zveza še en neuspešen poskus revolucije leta 1975?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke