»Bela strela«: So ruski policisti v 90-ih res obračunali z najhujšimi mafijci kar mimo sodišč?

A. Nikolajev/TASS
V Rusiji je prisotna urbana legenda, da se je med policisti oblikovala skupina maščevalcev, ki so šli v boj proti kriminalcem z njihovimi metodami, da so jih streljali po ulicah in jim v avte podtikali bombe. So ti maščevalci res obstajali?

Scenarij spominja na kakšen hollywoodski film. Mnogi so prepričani, da je v 90-ih v Rusiji obstajala neuradna policijska enota z imenom »Bela strela«, ki je vodila skrivno vojno proti mafijskim šefom z nezakonitimi metodami, ki so vključevale izvensodne usmrtitve in nastavljanje avtomobil bomb.

Divja devetdeseta

Po razpadu Sovjetske zveze je izbruhnila uničujoča gospodarska kriza, med katero se je močno poslabšal življenjski standard. Rusijo so preplavili vsesplošni banditizem, vojne med gangsterji, množični umori in izsiljevanja.

Mafijski šefi se borili drug proti drugemu in se pobijali v obsedenem boju za oblast, denar in vpliv. Mnogi verjamejo, da številnih niso pokončali drugi mafijci, ampak kar policisti, ki so sklenili, da ne bodo več igrali po pravilih zakonov.

Bela strela se je prvič omenjala leta 1998. Mafijski šef Tigran Petrosjan, ki se je želel uveljaviti kot poslovnež, je obtožil kriminalistični oddelek policije v Smolensku in šefa Aleksandra Lomtikova, da oni stojijo za umorom Petrosjanovega sodelavca in izginotjem še enega kolega.

Lomtikova in več njegovih kolegov so aretirali, a so jih čez en mesec izpustili zaradi pomanjkanja dokazov. Petrosjan je bil umorjen dve leti pozneje, toda umor ostaja nerazrešen.

Državna podpora?

Ena različica legende pravi, da so Belo strelo ustanovile oblasti, da bi delovala v skladu z nacionalnimi interesi države.

Ko so poskušale tolpe drezati v domeno države, so bile uničene. Mogoče je trditi, da je bil leta 1994 Otari Kvantrišvili ubit zato, ker se je ukvarjal z izvozom nafte, lesa in barvnih kovin, hkrati pa izrazil željo, da bi šel v politiko.

Otari Kvantrišvili

Kvantrišvili je imel prijatelje na visokih položajih in ga ni bilo mogoče zlahka aretirati. Zato nekateri sumijo, da so proti njemu aktivirali Belo strelo.

Istega leta je razneslo Mercedes še enega mafijskega šefa Sergeja Timofejeva (»Silvester«). To se je zgodilo potem, ko je »poslovnež« začel s posli v naftnem sektorju.

Gangsterji so stegovali prste tudi po malih in srednje velikih podjetjih, država pa je izgubljala velik delež denarja, ki bi ga lahko pobrala z davki. Skrivna enota naj bi reševala to težavo z uničevanjem najnevarnejših gangsterjev.

Sergej Timofejev

Novi Robin Hoodi

Mnogi pa so prepričani, da država nima nič z nastankom Bele strele, ampak da je šlo za osebno pobudo policistov, ki so se naveličali vseprisotne korupcije in nepravičnosti.

Z izkušnjami iz specialnih enot notranjega ministrstva in varnostne službe FSB so ti »Robin Hoodi« lovili mafijske šefe, ki se jih po legalni poti niso mogli niti dotakniti. Ugrabljali so kriminalce, ki so izginjali brez sledu, nastavljali bombe v avtomobile in divje streljali za njimi po ulicah.

Zakrivanje sledi

Razširjeno je prepričanje, da je Bela strela pogosto angažirala gangsterje, da so se borili zanjo proti drugim gangsterjem. Tako naj bi za tole skrivno organizacijo delal znani plačanec Aleksander Solonik.

Aleksander Solonik

Bil je bivši policist, zato bi lahko ohranil tesne vezi s poklicnimi kolegi in jih izkoriščal v tajnih operacijah. Leta 1995 je Solonik skrivnostno pobegnil iz zapora in pobegnil v Grčijo, tam pa so ga dve leti pozneje ubili.

Leta 1998 sta dva člana kriminalne združbe Kurgan umrla v zaporu na isti dan. Bojda sta bila povezana s policisti-maščevalci in sta želela pričati proti njim. Bela strela si v takšni situaciji ne bi smela privoščiti spodrsljaja.

Ko pa je bilo do začetka novega stoletja konec množičnega banditizma, je počasi šla v pozabo tudi legenda o Beli streli. Številni umori mafijskih šefov še danes niso pojasnjeni, vendar sedaj tudi ni več živih prič, ki bi lahko potrdile, da so se takšne izvenzakonske aktivnosti policistov zares dogajale.

Preberite še:

Nikjer se ne morete skriti: Trije najsmrtonosnejši ruski plačanci v divjih 90. letih

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke