Zbirateljski zakladi: Pet najdražjih kovancev iz časov carske Rusije

Legion Media
Premožni zbiratelji plačujejo milijone ameriških dolarjev, da bi prišli do teh redkih primerkov.

Vrednost kovancev je odvisna od njihove razširjenosti. Manj, kot jih je, večja je njihova vrednost. Najredkejši kovanci pa so poskusni, ki se nikoli niso zares uveljavili kot množično plačilno sredstvo.

1. Konstantinovski rubelj iz leta 1825: 5-10 milijonov USD

Konstantinovski rubelj je edini ruski kovanec s podobo carja, ki v bistvu nikoli ni zares zasedal prestola. Po smrti Aleksandra I. bi tega namreč moral naslediti njegov brat Konstantin, a se je on odrekel prestolu v korist Nikolaja I.

Danes vemo za samo osem poskusnih kovancev, ki so bili izdelani posebej za kronanje Konstantina, ki se je prestolu odrekel še pred smrtjo svojega predhodnika. Da bi se izognili škandalu, so po kronanju Nikolaja I. vse kovance skrili.

»To je najbolj legendarni ruski kovanec,« pravi direktor dražbene hiše Moneti i medali (Kovanci in medalje) Igor Lavruk. Nazadnje so konstantinovski rubelj prodali leta 2004 za 525.000 ameriških dolarjev. Po oceni strokovnjaka je kovanec danes vreden med 5 in 10 milijoni dolarjev.

2. Rubelj Ivana Antonoviča iz leta 1740: 3,8 milijona USD

Cena kovanca je leta 2012 znašala 3,8 milijona dolarjev, a je do danes nedvomno zrasla.

Ivan VI. je bil razglašen za carja še pred svojim prvim rojstnim dnem. Skoraj takoj zatem ga je s prestola »vrgla« mlajša hči Petra I. Jelizaveta. Ivan je bil nato vse življenje zaprt v trdnjavi, kjer je pri 23 letih tudi umrl.

Čeprav je bila upodobitev carjev na kovancih v navadi, pa starost Ivana VI. tega pač ni dopuščala. Namesto portreta otroškega carja so zato odtisnili njegov monogram. Vendar zaradi hitre zamenjave na prestolu tudi ti kovanci niso šli v obtok. »Ta kovanec je izjemno redek,« pravi Lavruk.

3. Jelizavetinski zlatnik iz leta 1755: 3 milijone USD

Zadnja prodaja tega kovanca se je odvila leta 2008 in dražbeni hiši St. Jame’s Auctions prinesla 2,5 milijona ameriških dolarjev. Kovanec označuje 20 rubljev, je iz čistega zlata in nikoli ni bil v obtoku. Od razširjenih kovancev za 10 rubljev se loči po velikosti.

»V obtok ni šel verjetno zato, ker je šlo za precej velik denar. Leta 1755, ko so uporabljali bakrene kovance, je bilo za zlatnik z vrednostjo 20 rubljev mogoče kupiti nekaj vasi,« razlaga Lavruk.

Direktor dražbene hiše ocenjuje, da današnja vrednost takšnega kovanca znaša 3 milijone ameriških dolarjev.

4. Rejhelevski rubelj iz leta 1845: 2 milijona USD

V času vladanja carja Nikolaja I. v prvi polovici 19. stoletja je v modo prišlo izdajanje spominskih kovancev ob posebnih priložnostih: rojstvu carjevih otrok, sklenitvi zakona naslednika itd. Nekateri od poskusnih primerkov, izdanih v majhnih količinah, pa niso bili pogodu vladarjem.

Takšen je bil na primer tudi rejhelevski rubelj. Na njem je profilna podoba Nikolaja I. s precej dolgim, raztegnjenim vratom. Ni znano, ali je bil vrat carja res tako dolg, a očitno se Nikolaju ni preveč dopadel, pa ga je dal ukiniti. A ravno zaradi tega je kasneje vrednost kovanca narasla. Danes je ocenjena na 2 milijona ameriških dolarjev, razkriva Lavruk.

5. Anna z verigo iz leta 1730: 1 milijon USD

Ta srebrnik ni šel v obtok zaradi težavnosti izdelave. Grb na hrbtni strani je okrašen z verigo odlikovanja sv. Andreja Prvozvanega. Prav zaradi te verige je kovanec dobil ime »Anna z verigo«. Izdelovalec kovancev je menil, da je delo s tolikšnimi detajli preveč zahtevno in zamudno, zato so kasneje raje uvedli kovanec preprostejšega izgleda brez verige. Od tod tudi redkost prvotne različice kovanca.

Nazadnje so enega od teh kovancev na dražbi prodali leta 2010 za 460.000 dolarjev. »Danes bi dober primerek stal okoli en milijon dolarjev,« ocenjuje Lavruk.

Preberite še:

Kako je rubelj postal ruska denarna valuta

Če bi radi uporabili vsebino s portala Russia Beyond na drugih spletnih straneh, delno ali v celoti, nam pišite za dovoljenje in dodajte tudi povezavo na originalni prispevek na naši strani. Če kopirate našo vsebino in jo objavljate na drugih straneh kot svojo brez navedbe vira, se to smatra za grobo kršenje zakonodaje o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke