Je sovjetska konjenica uničevala nemške tanke v drugi svetovni vojni?

Javna domena
Ob koncu 30. let 20. stoletja je konjenica obveljala za zastarelo v luči razvoja tankov in drugega orožja. Toda presenečeni boste, ko boste prebrali več o vlogi ruskih konjenikov med drugo svetovno vojno!
Vojaška parada na Rdečem trgu

Konec 30. let 20. stoletja se je svet začel zavedati, da so sijajnim napadom konjenikov šteti dnevi in da prihodnost na bojiščih pripada tankom in mehaniziranim enotam. Temu primerno je bila tudi sovjetska doktrina, s katero se je bistveno zmanjšala številčnost konjeniških enot v Rdeči armadi. Od leta 1938 do leta 1941 je bilo ukinjenih 19 konjeniških divizij.

Toda nemška invazija je pokazala, da je sovjetsko vodstvo prehitro odpisalo konjenico. Konjeniške enote so se nepričakovano izkazale za najbolj trdožive v katastrofalnem letu 1941. Niso bile odvisne od cest in oskrbe z gorivom, imele so več manevrskega prostora za hitre premike, lahko so se prebijale skozi goste gozdove in presenetile sovražnika, izvajale so protinapade in omogočala kritje za umik sovjetskih enot.

Maj 1942, sovjetska konjenica in trofejno protiletalsko orožje

To učinkovitost je opazila tudi Rdeča armada, zato je odredila ustanovitev več deset novih konjeniških enot. V bitki za Moskvo l. 1941-42 je bila že ena četrtina braniteljev sovjetske prestolnice iz vrst konjenikov.

Kozaki generala Plijeva zasegli nemški vojaški vlak, postaja Razdelnaja, 3. ukrajinska fronta, april 1943

Ko je Rdeča armada začela s protiofenzivo v okolici Moskve, so konjeniki pogosto služili kot diverzanti. Pojavljali so se za sovražnikovo linijo, napadali poveljstva in skladišča, blokirali ceste in prekinjali zveze.

4. gardni konjeniški korpus generala N. Kiričenka med izvidnico

V večini primerov v drugi svetovni vojni bi neposreden napad s konjenico pomenil samomor. Zato so se konjeniki borili kot pripadniki pehote, konje so uporabljali za transport in jih čuvali na varnem mestu, ko so izbruhnili spopadi.

Zahodna fronta v ZSSR, sovjetski konjeniki preganjajo sovražnika

Napad s konjenico pa je bil več kot dobrodošel, če je šlo za kaotično umikanje demoralizirane sovražnikove pehote. Takrat so lahko konjeniki učinkovito pokončali nasprotnika z ostro sabljo, ki se ji reče šaška.

Jugozahodni frontni oddelek sovjetske konjenice in sovjetska tankovska enota z ameriškimi tanki Sherman

Leta 1943 so sovjetske konjeniške enote prestale veliko modernizacijo. Okrepili so jo s protitankovskimi, artilerijskimi in protiletalskimi polki, izvidniki in signalnimi enotami. S tem se je bistveno povečala ognjena moč konjenice, ki je lahko dlje držala zasedene položaje brez podpore tankov in mehanizirane pehote.

Konji iz Mongolije za Sovjetsko zvezo, 1942

Sovjetska zveza ne bi dolgo obdržala konjeniških enot, če ji ne bi pomagala Mongolija. Med celotno vojno je vzhodnoazijska država Sovjetom zagotovila skoraj 500.000 pridnih konjev v dobri formi.

Celo ob zaključku vojne, ko so na bojiščih že povsem prevladali tanki, konjenica ni izginila. Dan zmage je praznovalo tudi sedem konjeniških korpusov Rdeče armade, od tega jih je šest imelo častitljivi naziv »gardnih« korpusov.

Preberite tudi: Sovjetski »super heroji«, ki so med drugo svetovno vojno strašili naciste

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke